vpis spremembe poslovnega naslova v register – listine potrebne za vpis spremembe poslovnega naslova
Poslovni naslov po določbah ZGD ni sestavni del sedeža družbe. Zato za spremembo poslovnega naslova ne pridejo v poštev listine, ki jih ZGD predpisuje za spremembo sedeža. ZSReg, ki predpisuje vpis poslovnega naslova, pa hkrati ne predpisuje posebnih listin kot podlago za vpis ali spremembo vpisa poslovnega naslova. Kakšnih posebnih listin, ki bi bile podlaga za vpis poslovnega naslova tudi ne predvideva Uredba o vpisu družb in drugih pravnih subjektov v sodni register. Ker noben materialnopravni predpis ne ureja posebej, kako se določi poslovni naslov družbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da za vpis tega podatka ni potrebno predložiti nobene listine.
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi v kazenskem spisu prebralo tiste listine, ki so bile kot dokaz predlagane s strani tožene stranke, medtem ko sam tožnik vpogleda v kazenski spis ni predlagal pravočasno in to kljub jasnemu opozorilu sodišča prve stopnje, da bo zahtevek zavrnilo, če tožnik ne bo predlagal ustreznih dokazov za izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo tožnika in prometno nezgodo.
ZJC člen 72, 72/2, 72/3, 83, 72, 72/2, 72/3, 83. ZVCP člen 11, 14, 11, 14. SPZ člen 19, 19.
motenje posesti - javna cesta - javno dobro
Javne ceste so javno dobro. Na javnih cestah ni mogoče pridobiti posesti, zato je izključeno tudi motenjsko varstvo.
Za ravnanja na javnih cestah so pristojne inšpekcije in policija.
kazenska odgovornost - bistveno zmanjšana prištevnost - razmerje med bistveno zmanjšano prištevnostjo in krivdo
Ne oziraje se na naravo ugotovljenih bioloških in psiholoških pogojev, bistveno zmanjšana prištevnost, za razliko od neprištevnosti, krivde, četudi v njeni najvišji obliki, ne izključuje.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSL51255
ZPP člen 12, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 12, 285, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 92, 92. SZ-1 člen 111, 111/2.
izselitev - materialnopravdno vodstvo - lastninska pravica - solastnina - skupno premoženje zakoncev - predhodno vprašanje - procesne pravice - vrnitev stvari
Toženec je v spornem stanovanju (ta se nahaja v isti stanovanjski hiši kot tožničino, in sicer v pritličju) do razveze bival kot tožničin soprog, odtlej pa (vse do vložitve tožbe dne 05.07.2004) očitno s tožničinim dovoljenjem. Pravno podlago tožničinega tožbenega zahtevka tako predstavlja določba 92. člena SPZ in ne SZ-1, saj toženec v spornem stanovanju ni nikdar bival kot najemnik, prav tako pa ne gre za nezakonito vseljeno osebo v smislu določb SZ-1.
Če sodišče prava neuke stranke ne opozori na procesne pravice, konkretno na pravico do brezplačnega zagovornika, ter obenem ne opravi materialnega-pravdnega vodstva, lahko govorimo o odvzemu možnosti obravnavanja v postopku, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Vsak udeleženec, ki predlaga prekinitev registrskega postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, mora v predlogu navesti tista konkretna sporna dejstva, ki registrskemu sodišču onemogočajo, da samo odloči o predhodnem vprašanju.
Iz skupščinskega sklepa ne izhaja, da je dolžnik v likvidacijskem postopku poplačal pravočasno opravljene terjatve upnikov niti, da se te terjatve zoper dolžnike med likvidacijskim postopkom prenehale. S tem je registrsko sodišče zmotno presodilo listine in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Ker niso izpolnjeni pogoji za vpis predlaganega izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izbris zavrnilo.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
zaznamba spora – spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način – spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
ZTLR člen 34. ZTVCP člen 196, 196/5, 226, 226/34. ZOZP člen 7. ZPP člen 337, 337/1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija – sprememba lastništva avtomobila – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – regresni zahtevek zavarovalnice – omejitev regresa
Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo uporabiti tudi za stanje, ki je nastalo v preteklosti, njegovi učinki pa še trajajo. Prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka uveljavljala regresni zahtevek ali sta čas uveljavitve in višina regresnih zahtevkov vplivala na uporabo citirane novelirane določbe ZOZP.
nesreča na smučišču – krivdna odškodninska odgovornost – vzdrževanje smučišča – vzročna zveza med protipravnostjo in škodo – dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je prav zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke prišlo do škodnega dogodka nosi oškodovanec. Zato bi on moral dokazati, da je padel prav zaradi ovire na smučišču, ki bi jo moral upravljalec odstraniti.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.
ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu. 2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. 3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin in med temi listinami – absolutna bistvena kršitev postopka – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – neobstoj drugih ovir za izdajo odločbe
Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.
Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni dal soglasja k preureditvi stare kotlovnice, za kar je očitno zadostovalo ustrezno večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov.
začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.