CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00042791
ZJN-2 člen 12, 29, 29/1, 29/1-2. ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 352.
postopek javnega naročila - javna objava javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepravilnosti v postopku javnega naročanja - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - vsebina tožbe - vrsta tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - nastala škoda - vmesna sodba - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - 3-letni zastaralni rok - odstop od sodne prakse
Četudi je tožeča stranka spreminjala seznam "belih lis", to ne pomeni "tehničnih ali umetniških posebnosti", zaradi katerih bi lahko le s spornim postopkom izbrani ponudnik izvedel naročeno storitev. Da bi spreminjanje seznama belih lis pomenilo "tehnične ali umetniške posebnosti", tožena stranka niti ni trdila. Dejstvo, da je imela tožena stranka že sklenjeno pogodbo z izbranim izvajalcem na podlagi javnega naročila, izvedenega pred prijavo na razpis GOŠO I., pa prav tako ni "tehnična in ne umetniška posebnost", niti ne "razlog, povezan z varovanjem izključnih pravic". Varovanje izključnih pravic je okoliščina, vezana na obstoj avtorskih pravic/drugih pravic intelektualne lastnine, takšnih okoliščin pri izbranem izvajalcu pa tožena stranka v obravnavani zadevi ni zatrjevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041472
KZ-1 člen 172, 172/1. ZKP člen 148, 148/4, 247, 247/1, 249, 249/1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 391. URS člen 23, 29.
spolna zloraba slabotne osebe - zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obrambe - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - posredni dokaz - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - in dubio pro reo
Zatrjevana kršitev ni podana. Primarno je poudariti, da sme sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Iz zagovornikovih navedb pa je razbrati, da ne sprejema argumentov prvostopenjskega sodišča, da dokaza z zaslišanjem priče M. P. ni bilo mogoče izvesti zaradi njegove nedosegljivosti, nenazadnje pa tudi zaradi nepotrebnosti. Iz podatkov spisa je razvidno, da si je sodišče prve stopnje dalj časa prizadevalo izvesti s strani obrambe predlagan dokaz ter zaslišati pričo M. P., za kar je uporabilo vsa razpoložljiva sredstva, vendar neuspešno.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 208. ZIZ člen 15, 24, 239.
sposobnost biti stranka postopka - procesna sposobnost stranke - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Ni šlo za to, da dolžnica ne bi imela sposobnosti biti stranka ob vložitvi predloga za zavarovanje, temveč je zaradi smrti to sposobnost izgubila tekom postopka.
Ker ni imela pooblaščenca, zakon za tak primer predvideva prekinitev postopka (205. člen ZPP) ter nadaljevanje zoper dolžničine dediče (208. člen ZPP oziroma 24. člen ZIZ).
Dediči bodo lahko z morebitnimi pravnimi sredstvi uveljavljali, da je bil sklep o zavarovanju izdan tedaj, ko je bila dolžnica že mrtva.
SPZ člen 16. ZSKZ člen 14, 14/2. ZTLR člen 21, 22, 24, 25, 26,. ZZad člen 74, 74/1, 74/2.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - ugotovitev lastninske pravice - vlaganje v podržavljeno zemljišče - denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - zadružno premoženje
Sodišče prve stopnje pravilno izpostavlja, da je po prvem odstavku 74. člena ZZad vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, razen kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile neodplačno. Ta so na podlagi drugega odstavka 74. člena z dnem uveljavitve ZZad 28. 3. 1992 ex lege postala last Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00041664
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 17, 38. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. URS člen 1, 2, 34, 35, 36, 53, 67. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 90, 372, 1012, 1019, 1019/3, 1057, 1057/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24. ZS člen 113a. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 59, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 3, 3/3. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4.
kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - bančno poslovanje - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - omejitev pogodbene avtonomije - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - javni red - ničnost kreditne pogodbe - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - varstvo potrošnikov - ugovor dolžnika - sprememba prvostopenjske odločitve
Presoja nepoštenega pogodbenega pogoja, ki je po slovenskem pravu ničen (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov - v nadaljevanju ZVPot), se nanaša na presojo, ali ima obravnavan notarski zapis učinek (pomen) izvršilnega naslova.
Sodišče druge stopnje je oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na izvršilni naslov), ki v potrošniškem razmerju, obseženem v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, dopušča izvršilnemu sodišču presojo nedopustnih (nepoštenih) pogojev, ki niso skladni z (domačim) javnim redom (prisilnimi predpisi).
V okviru zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov sta temeljna cilja učinkovita vzpostavitev enakosti v podrejenem razmerju in odvrnitev ponudnikov od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev (zagotoviti t. i. odvrnitveni učinek).
Navedene cilje zasleduje načelo varstva šibkejšega, ki bistveno vpliva na vsebino temeljnega procesnega načela varstva dolžnika, ki svojo vsebino črpa v ustavnem načelu socialne države.
Ker je odločilno razumevanje, da je pri notarskem zapisu učinek izvršilnega naslova utemeljen na procesni dispoziciji dolžnika glede neposredne izvršljivosti (soglasju z neposredno izvršljivostjo), enako kot ostale procesne dispozicije strank (npr. pripoznava zahtevka, sodna poravnava), ta ne sme omogočiti, da se z njo zaobide prisilne zapovedi in prepovedi materialnega prava.
Učinki vezanosti na izvršilni naslov so podani tudi pri notarskem zapisu, a so ti omejeni na področje, kjer lahko stranke svobodno določajo vsebino obveznosti.
Prepoved nepoštenih pogojev spada med določila javnega reda, torej v področje, ki je zunaj avtonomije strank.
Pojasnjeno stališče o obvezni sodni kontroli nedopustnega procesnega razpolaganja je še posebej pomembno v neenakovrednih razmerjih, kjer je intervencija tretjega (oblasti) nujna, da lahko pride do izravnave moči in s tem šele do dejanskega svobodnega ravnanja (pozitivna svoboda - svoboda z aktivno pomočjo šibkejšemu). Upoštevati je treba, da potrošnik nima pogajalske moči, da bi lahko navedeno soglasje z neposredno izvršljivostjo odklonil in si zagotovil učinkovito varstvo sodišča po uradni dolžnosti v fazi pridobitve izvršilnega naslova.
V skladu z načelom atrakcije in koncentracije postopka lahko izvršilno sodišče odloči o vseh spornih vsebinskih ugovorih kot o predhodnem vprašanju.
Nepošten (nedopusten) je v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja.
Zasnova minimalne uskladitve državam članicam pušča široko diskrecijsko pravico. Slovenski zakonodajalec jo je uveljavil s tem, da v slovenski pravni red ni prenesel omejitve presoje nepoštenih pogojev, ki pomenijo glavno pogodbeno obveznost, le na tiste pogoje, ki so nejasni.
Slovenski zakonodajalec ni izboljšal varstva potrošnikov le s presojo tudi jasnih pogodbenih pogojev glavne obveznosti, ampak je tudi opredelil v 23. in 24. členu ZVPot širša, dodatna merila presoje nepoštenih pogojev, kot ta izhajajo iz člena 3(1) Direktive 93/13, ki olajšujejo presojo nedopustnosti.
Valutno tveganje mora biti s strani banke kot profesionalne osebe celovito pojasnjeno, kar zajema tudi pojasnilo intenzivnosti oziroma obsega tveganja, in ne le, da tveganje obstoji.
Če je banka v kreditno pogodbo vključila element, ki povsem spremeni njeno temeljno naravo in namen, mora biti tudi opozorilo o tem elementu bistveno obsežnejše in bolj poglobljeno, kot to velja za običajne elemente, s katerimi potrošnik redno računa. Zato ne zadošča le seznanjenost z možnostjo zvišanja in znižanja, ampak mora banka izrecno opozoriti potrošnika, da je sprememba cene kredita neomejena (izrecno opozorilo na neomejenost tveganja) in da je sprememba lahko tudi znatno v škodo potrošnika, tudi do te mere, da je lahko tveganje zanj neobvladljivo.
Za presojo nepoštenosti ni bistveno, ali se je po sklenitvi pogodbe valutno tveganje dejansko uresničilo in v kakšni meri. Za presojo je odločilno, da je valutna klavzula, ki ni ustrezno omejena, nedopustna pogodbena vsebina.
Ustavno sodišče je načelo vestnosti in poštenja opredelilo kot samostojno podlago za omejitev pogodbene svobode in gospodarske pobude, na katero se sodišče lahko neposredno opre. Pri tem je navedeno načelo opredelilo tudi kot vstopno mesto, preko katerega se v pogodbenem pravu uresničuje ustavna vsebina socialne varnosti, socialna funkcija lastnine in načelo socialne države.
Če navedeno načelo povežemo z načelom varstva šibkejše stranke, je v obravnavani zadevi potrošniškega kreditnega razmerja poudarjena obveznost banke, da vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe oblikuje tako, da se lahko učinkovito uresničijo potrošnikovi interesi. V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti pa lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju (responsible lending).
Pri presoji nepoštenih pogojev je poudarek na odgovornosti in (samo)omejitvi bank, da pripravijo ustrezne izbire, in ne na odgovornosti potrošnikov za prevzemanje neomejenega ali neustrezno omejenega tveganja, ki ga v bančnem prostoru pri kreditiranju ne pričakujejo.
Pri intervenciji države, ki omeji svobodo banke glede v naprej pripravljene vsebine bančnega produkta s sklicevanjem na vestnost in poštenje, gre za postavitev in varstvo skrajne meje, ki je bančno okolje glede na svoj družbeni pomen zagotavljanja stabilnega in odgovornega financiranja in odgovornost za upravljanje tveganj ne sme prestopiti.
Razlaga, ki bi dopustila, da kreditiranje potrošnikov postane špekulativno poslovanje s tveganjem pojasnjenega neomejenega ogrožanja kreditojemalčevega ekonomskega položaja, izgubi razumen stik s predmetom pravnega urejanja.
Dobro vero je mogoče razumeti sorodno, kot to velja glede načela vestnosti in poštenja, ki ga je sodišče druge stopnje povezalo s spoštovanjem utemeljenega interesa potrošnika po stabilnem kreditiranju in zavrnitvijo razumevanja, da je tovrstno financiranje po namenu špekulativni posel.
Ker je podana tako kršitev po slovenskem pravu, kot tudi po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče nepoštenega pogoja ne sme spreminjati oziroma prilagoditi na dopustno mero.
Ker je tožnica uveljavljala o zapadlosti posameznega mesečnega zneska delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi zakonite zamudne obresti je sodišče prve stopnje na podlagi določb OZ priznalo še zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska delnega plačila za izgubljen dohodek v plačilo 15. dne v mesecu. Vendar je tožnica do navedenih zakonskih zamudnih obresti upravičena šele po plačilu davkov in prispevkov, torej od neto zneskov priznanega delnega plačila za izgubljen dohodek in ne od bruto zneska.
Kot je ob uporabi citirane določbe 151. člena ZPP pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru stroški upravnega postopka niso nastali v sodnem postopku niti zaradi njega in pravilno priznanje stroškov upravnega postopka oziroma pritožbe vložene v upravnem postopku, zavrnilo.
ZD člen 132, 133, 133/1, 163, 205, 205/3. ZPP člen 350, 366.
dedovanje na podlagi zakona - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - vsebina izjave
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD).
tržna vrednost nepremičnine - cenilno poročilo - osebna služnost stanovanja - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obremenjena nepremičnina - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uradni preizkus pritožbenega sodišča - več cenilnih poročil - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pravna kvalifikacija - pravica do predlaganja dokazov
Sodišče postavi praviloma enega cenilca, ki ga izbere sodišče (prvi odstavek 244. in prvi odstavek 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le če so v izdelanem mnenju (ali več mnenjih, če je postavljenih več cenilcev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem cenilca, je šele dopustno postaviti novega cenilca (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042257
OZ člen 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
asignacijska pogodba - pogoj - pogojen sprejem asignacije - pravica do izjave - opredelitev do relevantnih navedb stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
59. člen OZ opredeljuje pogoj kot negotovo pravno dejstvo. Ker je potrditev začasne situacije potrditev veljavnosti njene vsebine, s tem pa tudi višine obveznosti naročnika, potrditev začasne situacije vzpostavi obveznost plačila v situaciji obračunanih del. V sodni praksi je tudi že ustaljeno stališče, da neupravičena potrditev začasne situacije lahko pomeni disciplinsko odgovornost odgovorne osebe, katere naloga je skrbna kontrola pravilnosti podatkov v izdani začasni situaciji. Posledično ne gre sprejeti argumentacije, da potrditev začasne situacije ni pomenila pogoja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00041815
ZKP člen 388, 388/1, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi - zamuda s plačilom - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej obsojenka izpolnila posebni pogoj, določen v citirani sodbi o kaznovalnem nalogu ter oškodovancu plačala 54,99 EUR (kljub temu, da je to storila šele 22. 10. 2020 po prejemu izpodbijane sodbe), tako tudi po prepričanju pritožbenega sodišča več ne obstaja zakonska podlaga za preklic pogojne obsodbe.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - najemna pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - neskrbno ravnanje - zavlačevanje postopka
Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši interes upnikov, ga mora sodišče razrešiti.
Odpovedati najemno pogodbo je le pravica stečajnega dolžnika oziroma upravitelja, ne pa tudi njegova dolžnost – če razumno presodi, da je taka pogodba v korist stečajnega dolžnika in s tem stečajne mase, kar pomeni tudi, da je v korist boljšega poplačila upnikov, pogodbe seveda ne bo odpovedal.
URS člen 25. ZPND člen 19. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-3. ZNP-1 člen 41, 42.
nasilje v družini - izrek ukrepov - zavrženje ugovora - ugovor kot pravno sredstvo - prepoved približevanja - odvzem pravice do učinkovitega pravnega sredstva - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Nasprotni udeleženec je, čeprav je izjavil, da se predlagateljici ne namerava približevati, izrečenemu ukrepu nasprotoval iz razloga, ker je trdil, da nikoli ni izvajal nasilja in je bil zato izrek ukrepov nezakonit.
dopolnilni sklep o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odločba brez poprejšnjega obravnavanja
Pravilne so pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka stroške v zvezi z izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov. V postopku za izdajo naloga za izpraznitev se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (drugi in tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP bi morala tožeča stranka stroške sestave naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, saj gre pri izdaji naloga za izpraznitev za izdajo odločbe brez poprejšnjega obravnavanja.
Položaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni enak položaju začasnega zastopnika po 82. členu ZPP. Ni bila torej naloga pritožnika za pregledovanje s strani sodišča posredovane dokumentacije in odločanje, kateri del dokumentacije bo na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj posredoval toženki. Z vsebino teh pisanj se začasnemu zastopniku ni potrebno ukvarjati.
Ker pritožnik v stroškovniku ni priglasil dejanskih stroškov za izdatke, mu je sodišče prve stopnje za tovrstno postavko pravilno priznalo pavšalni znesek.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 436, 436/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek
Pritožbeno sodišče poudarja, da je izvršilno sodišče - COVL s sklepom z dne 14. 1. 2019 izdani sklep o izvršbi VL 109478/2018-2 z dne 23. 11. 2018 razveljavilo v celoti in ne le v tistem delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 23. 11. 2018 (torej ta sklep, ki je bil s sklepom z dne 14. 1. 2019 v celoti razveljavljen), zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tak izrek je namreč nerazumljiv. Ker je sodišče s prvo odločbo (z dne 14. 1. 2019) odločilo, da se sklep z dne 23. 11. 2018 razveljavi, potem je izpodbijana odločitev, da se ta isti sklep (z dne 23. 11. 2018) vzdrži v veljavi, sama s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje očitno ni upoštevalo, da določilo tretjega odstavka 436. člena ZPP ne velja več.
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko osnova le za (odškodninsko) odgovornost tožnice in ne za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična.
Kadar je podano očitno nesorazmerje med višino plačila (provizijo) in opravljeno storitvijo nepremičninskega posrednika, pogodba ni nična, pač pa so podane okoliščine, zaradi katerih ima naročitelj možnost zahtevati znižanje plačila.
Sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju tudi v primeru posredovanja za obe stranki pravnega posla, ki je predmet posredovanja, povzroči nastanek dvostranskega obligacijskega razmerja med posrednikom in posameznim naročiteljem. S sklenitvijo pogodbe o nepremičninskem posredovanju se naročitelj zaveže, da bo posredniku plačal za posredovanje (za opravljeno storitev), in sicer dogovorjeno provizijo: v obravnavanem primeru del razdeljenega enojnega zneska provizije.
Posrednik ni klasični pogajalec, pač pa oseba, ki omogoča potek v zvezi s pogajanji. Gladi nasprotna stališča v smeri sklenitve pogodbe in opravlja dejanska opravila za sklenitev pogodbe, predlaga pogodbene rešitve, oskrbuje stranki s potrebno dokumentacijo, prenaša sporočila in izjave ter pomaga pri premagovanju razlik v pogledih strank ter jima sporoča okoliščine, ki so pomembne za nastanek posla.
Ključne so ugotovitve, da je tožnica sklenila s tožencem dogovor za najvišjo možno provizijo, obseg dela, ki ga je opravila tožnica zanj v okviru posredovanja za obe stranki, pa je manjši, ker je toženec kot kupec sam našel oglas za prodajo nepremičnine. Pravilna je ocena, da dogovorjeni obseg dela in truda posrednice ne opravičuje do dogovorjene 2% provizije, pač pa le do 1,5% od prodajne cene.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Pritožbeno sodišče je v sklepu z dne 4. 12. 2020 izrecno poudarilo, da ker pripor zoper obdolženca sedaj teče na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 1. 12. 2020, ni podlage za ponovno odločanje o podaljšanju pripora (po predlogu tožilstva z dne 27. 10. 2020). Taka je namreč tudi praksa Vrhovnega sodišča RS, ki izhaja iz sodb IX Ips 10625/2019 z dne 9. 5. 2019, IX Ips 66/2009 z dne 5. 8. 2009 in IX Ips 22460/2015 z dne 11. 5. 2017.
CARINE - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00041173
ZD člen 11.
dedovanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - dedovanje kmetij - delitev kmetije po delih - nadomestno zemljišče - zakonito dedovanje - razlastitveni postopek - dogovor dedičev - dedni dogovor - delitev stvari v naravi
Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča.
V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.
zahtevek za posestno varstvo - motenje posesti - posest na delu nepremičnine - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - opustitev posesti - izguba posesti - volja opustiti posest - navzven zaznavne okoliščine - dejanska oblast nad stvarjo - izjava - sprememba prvostopenjske odločitve - kršitev prepovedi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Tudi opustitev posesti kot opustitev dejanske oblasti nad stvarjo mora biti navzven nedvoumno manifestirana. Gre za dejanski akt, ki je nasproten tistemu, s katerim se je posest vzpostavila.
Zapuščenost zelenjavnega vrta v zimskem in zgodnje spomladanskem času (ko po splošnem vedenju sodišča zaradi možnosti zmrzali še ni ugoden čas za vrtičkarstvo) ni dokaz o opustitvi posesti. O opustitvi posesti je mogoče govoriti le, če je opustitev izvajanja dejanske oblasti nad stvarjo posledica volje posestnika, da je njegovo dejansko razmerje do stvari prenehalo, in če je ta volja izražena na način, da o njej ni dvoma. Če volja za opustitev posesti navzven ni nedvoumno manifestirana, oseba, ki je stvar vzela v posest, tvega, da bo njeno ravnanje tolmačeno kot samovoljna sprememba posestnega stanja.
Posest se opusti z dejanskim prenehanjem izvrševanja posesti, ne zgolj z izjavo posestnika o tem, da posesti enkrat v prihodnosti ne bo več izvrševal.
SPZ v 34. členu ne določa denarne kazni kot grožnje za kršitev prepovedi nadaljnjega motenja posesti. Zagrožene denarne kazni tudi ni mogoče šteti kot „drug ukrep, potreben za varstvo pred nadaljnjim motenjem“ iz 34. člena SPZ. V primeru ponovnega motenja posesti (na način, ki se v bistvenem ne bo razlikoval od prejšnjega motenja) bo lahko tožnica uveljavljala sodno varstvo (tudi pod grožnjo denarne kazni) v okviru izvršilnega postopka.