Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah. Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - izvršitvena ravnanja - oblika krivde
Če je bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00028158
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2
varstvo pri delu - nesreča pri delu - padec delavca - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - samovoljno ravnanje - navodila za varno delo - ukrepi za zagotavljanje varnosti - dokazna ocena sodišča - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stanje na 20 do 30 cm široki steni cca. 2,30 m visoko predstavlja očitno grozečo nevarnost za nastanek nesreče, pred katero se mora varovati vsakdo v vsakršnem življenjskem položaju, tudi brez posebnih navodil, ne le delavec pri svojem delu. Delavec se je v konkretnem primeru s tem, ko se je samovoljno povzpel na steno silosa, dela lotil na neprimeren način in s tem ogrožal lastno varnost, česar bi se glede na več letne izkušnje moral zavedati. Zagotavljanje ukrepov za varnost pri delu je sicer naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če bi bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če bi bila vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru bi šlo za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - stanovanje v katerem dolžnik živi
Nepremičnina, iz katere se dolžnik mora izseliti v skladu z izpodbijanim sklepom, se je prodajala že trikrat, zadnjič po sklepu sodišča St 000/2017 z dne 26. 4. 2019. Šele z izpodbijanim sklepom pa je bilo dolžnici naloženo, da mora navedeno nepremičnino izprazniti in jo izročiti upravitelju. Vendar pa navedeni sklep zgolj zato, ker dolžnici ni bilo že s sklepom o prodaji naloženo, da izprazni poslovno stanovanjsko hišo, ki se odprodaja, ni nezakonit. Pogoj za izdajo takšnega sklepa je izdaja sklepa o prodaji nepremičnine. Takšen sklep pa je bil v danem primeru izdan in je postal pravnomočen.
sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00028299
URS člen 17, 34, 35. ZKP člen 83, 83/2
zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Po prepričanju sodišča druge stopnje je predpogoj, da je moč govoriti o konfliktu človekovih pravic oziroma njihovi koliziji, sočasnost, ko si stopijo pravice dveh subjektov nasproti, saj je šele tedaj moč presojati v luči konkretnega primera oziroma oblikovati pravilo (praktična konkordanca) katera od človekovih pravic se mora umakniti drugi. Šele tedaj se lahko obseg varovanja določene pravice zmanjša v tistem delu, ki je nujen za uveljavitev druge pravice.
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju - pogodba o naročilu - plačilo za opravljena dela - stroški opomina
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, da obveznost vodenja rezervnega sklada določa pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki plačila za to storitev ne določa, prav tako plačilo za vodenje rezervnega sklada ni zajeto v plačilu (nagradi) za upravljanje ter ne obstaja dogovor o brezplačnem opravljanju te storitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost plačila obstoji tudi za to storitev.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, ki ga da sodišče vlagatelju predloga za taksno oprostitev potem, ko odloči o njegovem predlogu, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo, ko je o predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno in vlagatelj poda ponovni predlog za taksno oprostitev taksne obveznosti, katere oprostitev je želel doseči s predhodnim predlogom.
ZKP člen 8, 285c, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2. URS člen 62
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica tujca do uporabe svojega jezika - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tudi za postopek po vložitvi obtožnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni razvidno, da bi obtoženi sam ali njegov pooblaščeni zagovornik podala kake pripombe na ustreznost tolmačenja, kar po prepričanju pritožbenega sodišča, upoštevaje vsebinsko ustrezno sodelovanje obtoženca že v predhodnih fazah, ne glede na pritožbeno izpostavljeno možnost, da se obtoženi lažje sporazumeva v albanščini, narekuje sklepanje, da je bilo angažiranje tolmača za nemški jezik v celotnem sodnem postopku primerno in zadostno ter da sodišče zato ni moglo zaznati okoliščin, ki bi kazale, da temu ni tako. V zapisniku je zabeleženo, da je sodišče po dani izjavi obtoženca presodilo, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje dano prostovoljno, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Ostalo pa je nejasno, ali je obtoženi dejansko priznal kaznivo dejanje v obtožnici. Končno oceno pritožbene trditve, da je obtoženi priznal le tisto, kar je povedal v zagovoru pred dežurnim preiskovalnim sodnikom, ne pa kaznivega dejanja po obtožnici, bi senat sodišča druge stopnje mogel dati le v primeru, da bi bilo iz zapisnika o predobravnavnem naroku razvidno, da je predsednica senata opravila konkretno kontrolo, kaj obtoženi priznava in obžaluje. Ker na podlagi zapisnika o predobravnavnem naroku ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je bila preverjena jasnost in popolnost danega priznanja, odgovor pa je pomemben tako z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja kot tudi z vidika pravne procesne in materialne ustreznosti izdane sodbe, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče z nepravilno uporabo 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP pri izdaji sodbe zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Za dokazovanje katerih trditev (dejstev) bo določen dokaz predlagala, je povsem (zgolj) v domeni pravdne stranke, pri čemer je sodišče ni dolžno niti ne sme (saj bi s tem poseglo tako v razpravno načelo kot tudi v načelo enakopravnega obravnavanja pravdnih strank) pozivati k morebitnemu širjenju okoliščin, za dokazovanje katerih naj bi se določen dokaz izvedel.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda
Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kršitev pravil o zastopanju - zastopanje pravne osebe - zakoniti zastopnik - odobritev procesnih dejanj - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebe
V sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranko ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vloženo izredno pravno sredstvo
Vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.