utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je mogoče oceniti, da so v zvezi s pritožnico izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom po 39. členu v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036923
Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
stroški zastopanja z zagovornikom - odvetniški stroški - stroški zagovornika - obvezna razlaga odvetniške tarife - vezanost sodišča na mnenje
Aktualna in usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji na kazenskopravnem področju zavzema stališče, da sodišča niso vezana na obvezne razlage in pojasnila posameznih določb OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj sodišča zavezujejo le Ustava in zakoni, podlage, ki jih je pritožnik izpostavlja, pa imajo značaj podzakonskega predpisa.
odstop kazenskega pregona tuji državi - pristojnost zunajobravnavnega senata - začetek glavne obravnave
Odstop zadeve v kazenski pregon in sojenje tuji državi, ki je sicer mogoč zgolj na predlog državnega tožilca, je mogoče le do začetka glavne obravnave.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - onemogočena redna raba stvari - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba nepremičnine - dostop do objekta
Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbi, da bi trditev, da (sploh) ne more dostopati do svojih nepremičnin, če bi jo verjetno izkazala, zadoščala za izdajo predlagane začasne odredbe. Onemogočen dostop do lastnega doma brez dvoma pomeni nastanek težko nadomestljive škode, to je obstoj pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar glede na obrazloženo pritožba ni izpodbila dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnici kljub zatrjevanemu motilnemu dejanju toženca omogočen dostop do doma celo z vsemi motornimi vozili po parc. št. 198/28.
Toženec se zmotno zavzema za zaključek, da je tožnica s tem, ko se je (po mnenju toženca dogovorno) izselila iz hiše prostovoljno opustila posest. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o nevzdržnih razmerah, ki temeljijo predvsem na trditvah in izpovedbi tožnice in ki jih toženec s sklicevanjem na siceršnja dogovarjanja med pravdnima strankama oziroma z nekakšnim lastnim videnjem le tožničinih ravnanj (npr. odselitvijo in strinjanjem z izplačilom) ne izpodbije. Odselitev iz razloga nevzdržnih razmer je vedno subjektivna odločitev, zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči z obširnim polemiziranjem v tej smeri, ki mu ni mogoče slediti. Tudi sicer je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je (so)posest stanovanjske hiše možna le s celovitim izvajanjem vseh stanovanjskih potreb. Tožnica ni prostovoljno prenehala izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ampak jo je do motilnega ravnanja celo izvrševala v obsegu, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki že samo po sebi zadošča za utemeljenost zahtevka za posestno varstvo.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
Za podaljšanje pripora po vloženi neposredni obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo pod točko 5 obrazložitve in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, ki naj bi ga storil zoper oškodovanko K. K..
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki. Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je o nesreči obvestil leasingodajalca in klicni center tožnice ter podal vse podatke v zvezi s prometno nesrečo, vozilom in svoje podatke, ter se na kraju nesreče zadržal več kot eno uro, dokazal, da ni zapustil kraja nesreče, ne da bi podal ustrezne podatke in je tudi dokazal, da je bil utemeljeno prepričan, da mu policije ni potrebno obvestiti. Upoštevaje nadaljnje neizpodbijane ugotovitve, da se je toženec v naslednjih dneh po prometni nesreči zglasil pri ...ter pri njej uredil vse v zvezi z vozilom, izpolnil vse podatke in dokazal, kje se je nahajal pred nesrečo in po nesreči ter da je po nesreči ostal na kraju nesreče še več kot eno uro, je glede na vse te okoliščine, ki jih pritožba ne izpodbija, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se toženec ni izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, da je dokazal s svojim ravnanjem, da ni preprečil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, da je torej izpodbil domnevo alkoholiziranosti in ni kršil pogodbenih obveznosti v zvezi s sklenjenim zavarovanjem in zavezujočimi Pogoji AO-01/16 in Pogoji AK-01/16 ter tudi ni prekršil določb 7. člena ZOZP.
ZIZ člen 34, 38, 38/5, 43, 43/1. ZPP člen 2. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 27, 27-1, 39. URS člen 14, 14/2.
potrebni izvršilni stroški - začetna in naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - odločanje v mejah zahtevka - ustavnoskladna razlaga - nagrada in stroški odvetnika - delni umik predloga za izvršbi - obrazložena vloga - poizvedbe o računih dolžnika - nadaljnji izvršilni stroški
Upoštevati je potrebno, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Navedeno utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane terjatve. V skladu s splošnim načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), ki v bistveno enakem položaju ne dopušča drugačne obravnave, ustavnoskladna razlaga narekuje enako vrednotenje tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev. Za opredelitev nagrade za sestavo predloga za izvršbo začetna kumulacija izvršilnih sredstev ni bistvena, zato na višino nagrade ne sme vplivati eventualna naknadna kumulacija sredstev. Slednje bi namreč lahko pripeljalo do nedopustnega obida najvišjega zneska za nagrado za predlog za izvršbo (glej 1. točko tar. št. 27 OT).
varstvo koristi otroka - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov - tehtanje ustavnih pravic - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - prisilna izvršitev odločbe - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku - pravica do sodnega varstva
Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila - število obrokov
Ker je obsojenec predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in oprostitev plačila sodne takse s priporočeno pošiljko poslal šele 16. 6. 2020, torej po izteku 15-dnevnega roka, je prvostopno sodišče njegov predlog kot prepozen upravičeno zavrglo ter odločilo, kot izhaja iz točke IV izreka izpodbijanega sklepa.
KZ-1 člen 83, 83/3, 86, 86/3, 86/4, 86/7. ZIKS-1 člen 81. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2000) člen 6.
Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036777
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 371, 371/1 371/1-11, 372, 372/1, 372/4.
izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obrazloženost odločitve - ponovitvena navernost
S tem, ko izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitve, da je podana nevarnost obdolženca, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, sklep o izreku varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1 nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki se zahtevajo za njegov pravilen in zakonit izrek. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena KZ-1, ki jo zatrjuje zagovornica in ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
ZIZ člen 34, 34/2, 55, 111. ZPP člen 11, 155, 337, 337/1.
nedopustne pritožbene novote - več sredstev in predmetov izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - rubež denarne terjatve dolžnika - konkretiziranost pritožbene navedbe - potrebnost izvršilnih stroškov - načelo ekonomičnosti postopka
Prepričljivega in logičnega zaključka sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju navedenega nepremičnine, s katerimi dolžnica utemeljuje predlog za omejitev izvršbe, ne bodo zadoščale za poplačilo upnika v obravnavani zadevi, dolžničina pavšalna in neizkazana navajanja o neobstoju zemljiškega dolga oziroma o odtujitvi zemljiškega pisma s strani upnika, ne morejo ovreči.
Vprašanje obstoja takšne terjatve se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
URS člen 22, 23, 25.. ZIZ člen 41, 41/2, 41/2-4, 44, 44/2, 44/5, 61, 61/2, 62, 62/5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe - enakost orožij - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka.
Navedeno ustavno procesno jamstvo velja tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je po naravi postopek s plačilnim nalogom, torej posebni pravdni postopek s pridruženo (pogojno) izvršbo. Zakonodajalec je izrecno omejil zahtevo po obrazložitvi odločitve le v fazi elektronske izdaje sklepa o izvršbi, ne pa tudi glede odločitve o ugovoru.
Kot poudarja pravna teorija, se zahteva obrazloženosti ugovora nanaša na ustavno ravnotežje procesnih položajev obeh strank z vidika enakosti orožij (22. člen URS), pri čemer so izraženi tehtni ustavnopravni pomisleki, da je lahko v tovrstnem postopku enakost orožij kršena. Zato mora biti v vsakem konkretnem primeru sodišče posebej pozorno, da navedeno ravnotežje pri presoji obrazloženosti glede na konkretno podano procesno gradivo (navedbe strank) vzpostavi in slednje ustrezno obrazloži z določno opredelitvijo do relevantnih navedb strank.
Po pojasnjenem tak nivo obrazložitve, ki je povsem splošen, ne zadošča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036443
KZ-1 člen 56, 300, 300/1. ZKP člen 369, 369/4, 372, 372-6.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - preizkus kazenske sankcije - nova dejstva - kršitev kazenskega zakona - odločba o vštetju pripora
Predobravnavni narok, izjavljanje obdolženca o krivdi in okoliščinah v zvezi s kazensko sankcijo.
URS člen 22, 29, 29-2. ZKP člen 67, 67/4, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 25, 25-5, 50.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - nadomeščanje odvetnika - substitucija - odvetniški kandidat
Domneva, da odvetnik, za razliko od odvetniškega kandidata, predstavlja v zadostni meri strokovno usposobljeno osebo, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva obdolženca v primerih njegove največje ranljivosti, je izpodbojna le v primerih, katere zajema določba četrtega odstavka 72. člena ZKP; ustrezen status osebe je ključno vodilo državi pri postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti, saj načeloma zagotavlja, da bodo obdolženčeve pravice v postopku ustrezno zaščitene. Pravice in dolžnosti zagovornika, s katerim obdolženi vzpostavi pooblastilno razmerje, so pretežno identične pravicam in dolžnostim zagovornika, ki ga obdolženemu postavi sodišče v primerih obvezne obrambe; zaključek je logičen, upoštevaje smisel določb o obvezni obrambi v primeru obdolženčeve največje izpostavljenosti. Sodišče prve stopnje pa je prezrlo, da se navedeni situaciji razlikujeta glede subjekta, ki izvorno izbere določenega odvetnika za zastopanje; v prvem primeru je to obdolženi sam (oziroma osebe iz tretjega odstavka 67. člena ZKP), v drugem pa država, kar nujno terja ugotovitev, da ima obdolženčevo soglasje za nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu pomen le v primeru pooblastilnega razmerja. Okoliščina, da država v situaciji obvezne obrambe, s postavitvijo določenega odvetnika za zagovornika po uradni dolžnosti, prevzema odgovornost za zagotavljanje obdolženčevih pravnih jamstev v postopku, ustreznost obdolženčeve obrambe pa je v teh primerih iz razlogov, navedenih v točki 5 te odločbe, vezana na status odvetnika, pretehta težo in pomen tega, da v postopku zagovornik po pooblastilu in zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, opravljata praktično enako nalogo s ciljem delovati v korist obdolženca. Četrti odstavek 67. člena ZKP, ki določa možnost substitucije odvetnika po odvetniškem kandidatu, se določno nanaša le na pooblaščenega zagovornika; enake možnosti substitucije pa jasno ne omogoča peti odstavek 70. člena ZKP. Enako stališče zastopa tudi pravna teorija (glej Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, str. 163, točka 10).