Že iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec krivo pričal v upravnem postopku, ko se je na Upravni enoti vodil postopek glede izdaje dovoljenja N.J. za stalno prebivanje in v tej smeri je sodišče prve stopnje dokazni postopek tudi izvajalo. Res sicer je, da je nato obdolženec v predmetnem kazenskem postopku drugače kot v upravnem postopku izpovedoval glede tega, kako pogosto je videval N.J.-ja, vendar to razhajanje ni bistvenega pomena.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - neodplačno pravno dejanje - prekluzivni rok za vložitev izpodbojne tožbe - začetek teka prekluzivnega roka - izvedba razpolagalnega pravnega posla
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).
kreditna pogodba - stroški opominjanja - opomin pred tožbo
Po presoji sodišča druge stopnje je na podlagi Cenika kreditojemalcu mogoče zaračunati zgolj stroške za prvi in drugi opomin in opomin pred tožbo, torej največ znesek 162,00 EUR, za vsakršne višje stroške pa Cenik, na katerega se sklicuje tožeča stranka in nanj napotuje tudi Kreditna pogodba, ne daje nobene podlage. Banki res ni mogoče odreči pravice, da kreditojemalca, ki je v zamudi s plačilom obveznosti opominja na plačilo, tudi dvakrat mesečno in v trajanju več let, kakor v obravnavanem primeru, vendar mu sme v okviru stroškov opominjanja na podlagi Kreditne pogodbe zaračunati le tiste stroške, ki jih Cenik izrecno predvideva. Tako kot sta prvi in drugi opomin lahko samo prvi in drugi, torej skupaj dva, je lahko tudi opomin pred tožbo zgolj en sam. Če se tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po opominu pred tožbo ni odločila za izterjavo neplačane obveznosti s tožbo, pač pa je tožbo (oziroma predlog za izvršbo) vložila po več kot dveh letih, je to njena prosta odločitev, ne more pa banka služiti na račun kreditojemalca z zaračunavanjem stroškov, ki nimajo podlage ne v pogodbi in ne v zakonu. Sankcija za zamudo z izpolnitvijo obveznosti so zamudne obresti, ki jih tožeča stranka v tem postopku tudi uveljavlja in višina katerih, kot že obrazloženo, do vložitve tožbe znaša zgolj dobro četrtino zneska stroškov opominjanja.
Ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo “poleg do sedaj priglašenih stroškov” priglasila še stroške kilometrine, je to pomenilo, da ne soglaša z vračunanjem že plačanih pravdnih stroškov in tudi ne s pobotom terjatve, ki jo načeloma ima tožeča stranka do nje na račun plačanih ji pravdnih stroškov zaradi naknadno odpadle podlage. Ker tožena stranka ni soglašala z vračunanjem oziroma pobotanjem plačanih pravdnih stroškov, je sodišče prve stopnje njene celotne pravdne stroške pravilno ponovno odmerilo. Kako bo tožeča stranka dosegla vrnitev plačanega zneska zaradi odpadle podlage, pa je lahko stvar drugega postopka in ne te pravde.
stroški postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje - odvetniška tarifa - zagovor pravne in odgovorne osebe - pisni zagovor - odgovor na pritožbo
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so le-te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi zagovorniku glede na njegovo sodelovanje v postopku o prekršku pripadalo v skladu z OT, pri tem pa mora biti sodišče dosledno in restriktivno.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2015 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.
Tožeča stranka ima od trenutka priglasitve pooblastila že pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pooblaščenko in sodišče prve stopnje bi moralo v nadaljevanju, ko je prejelo spis iz Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, vročati vsa pisanja pooblaščenki.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala tožena stranka za uporabo izjeme po prvem odstavku 104. člena SZ-1 kumulativno izpolnjevati tri pogoje: 1. posebej utemeljene okoliščine, 2. sprožen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči ter 3. obvestilo najemodajalca o vsem tem. Na toženi stranki je torej dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba tuje stvari
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča lastništvo nepremičnin za odločitev v tem sporu niti ni odločilnega pomena. Odločilno je, kar pa med pravdnima strankama ni bilo sporno v postopku na prvi stopnji, da je tožena stranka uporabljala nepremičnine, ki niso bile njene, da je te dobila v uporabo od tožeče stranke in da za uporabo ni plačevala nikakršnega nadomestila. Zahtevek za plačilo uporabnine izhaja iz obligacijskega razmerja med pravdnima strankama in sicer kot tega uveljavlja tožeča stranka, iz razmerja neupravičene obogatitve. Po določbi 198. člena OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev (in je enaka določbi 219. člena ZOR) pa mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe nadomestiti korist.
Umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj, v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti, ko gre za gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004564
ZGD-1 člen 667.
preoblikovanje s.p. v d.o.o. - sprememba stranke na aktivni strani
Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev
S trditvijo, ki je za eno stranko neugodna, lahko druga stranka, za katero pa je trditev koristna, res utemelji svoj zahtevek. Vendar takšno anticipirano (vnaprejšnje) priznanje učinkuje šele, če se nasprotna stranka nanj sklicuje.
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p., lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno.
izvršba na premičnine – neuspešen rubež – nevložitev predloga za ponovni rubež – ustavitev izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – čas, za katerega se izvršba odlaga
Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora specificirati vsaj opravljena odvetnikova dejanja in število točk oziroma specificirati opravljena dejanja in določno oziroma konkretizirano navesti zahtevane zneske. Ko je sodišče prve stopnje povzelo priglašena opravila v nagrado za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 3100 ZOdvT, ni poseglo v toženčev zahtevek niti ga ni spreminjalo. Pravilno se je oprlo na točko 1 opombe 3 v tretjem delu ZOdvT, ki določa, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana zadevo. Ko je sodišče prve stopnje seštelo priglašene točke po OT in jih zmnožilo z vrednostjo točke 0,459 EUR, je to storilo zato, da je ugotovilo, kolikšen je zahtevek po višini, da ga ne bi preseglo z odločanjem na pravilni materialnopravni podlagi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060395
SPZ člen 89. ZPP člen 7, 213. ZNP člen 35, 146.
nujna pot – določitev nujne poti – črna gradnja – dokazovanje – razpravno načelo – dokazno breme – stroški postopka
Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.
Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – obseg zapuščine – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vračunanje daril – manj verjetna pravica – skupno premoženje
Domnevno bazo, s katero je dedič dokazoval, da ½ premičnin pripada zapustnikovi ženi iz naslova skupnega premoženja, je glede na trditve dedinje verjetnejša, kot zatrjevana domnevna baza dedinje, ki verjetnejšo pravico utemeljuje na 11. členu SPZ.
Tudi ko gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva, je dokazno breme na tisti stranki, ki to dejstvo zatrjuje, le da v takem primeru ne dokazujemo presumiranega dejstva, ampak t. i. domnevno bazo, to je dejstva, iz katerih zakon izpelje domnevo. V sporih, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne oziroma ali je bil lastnik tega premoženja zapustnik ali dedič, bodo domnevno bazo predstavljale ugotovitve, ali je (bil) zapustnik ali dedič lastniški posestnik premičnine, torej ali jo je imel oziroma ima v posesti, kot da je njegova: z voljo imeti jo za svojo in ne da bi komur koli na njej priznaval višjo pravno oblast. Če bodo ta dejstva sporna ali bo sporna pravna posledica, domneva ne bo vzpostavljena in bo treba o napotitvi odločiti ob uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080165
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – uporaba specialnega predpisa – najemna pogodba za določen čas – prekluzija navajanja dejstev in predlaganja dokazov – nastanek prekluzije na podlagi zakona – opozorilo sodišča
Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določenega razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v tej zadevi.
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, in se izjaviti o dejstvih in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to je sodišče v rednem postopku ni dolžno posebej opozarjati, prekluzija nastane na podlagi samega zakona.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – paricijski rok – vezanost na tožbeni zahtevek – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – stroški postopka
Skladno z določbo 458. člena ZPP je v sporih majhne vrednosti paricijski rok resda krajši in znaša 8 dni, vendar pa je tožeča stranka v tožbi sama zahtevala izpolnitev obveznosti (ki je v njenem interesu) v daljšem, 15-dnevnem roku.