Že iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec krivo pričal v upravnem postopku, ko se je na Upravni enoti vodil postopek glede izdaje dovoljenja N.J. za stalno prebivanje in v tej smeri je sodišče prve stopnje dokazni postopek tudi izvajalo. Res sicer je, da je nato obdolženec v predmetnem kazenskem postopku drugače kot v upravnem postopku izpovedoval glede tega, kako pogosto je videval N.J.-ja, vendar to razhajanje ni bistvenega pomena.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev
S trditvijo, ki je za eno stranko neugodna, lahko druga stranka, za katero pa je trditev koristna, res utemelji svoj zahtevek. Vendar takšno anticipirano (vnaprejšnje) priznanje učinkuje šele, če se nasprotna stranka nanj sklicuje.
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p., lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba tuje stvari
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča lastništvo nepremičnin za odločitev v tem sporu niti ni odločilnega pomena. Odločilno je, kar pa med pravdnima strankama ni bilo sporno v postopku na prvi stopnji, da je tožena stranka uporabljala nepremičnine, ki niso bile njene, da je te dobila v uporabo od tožeče stranke in da za uporabo ni plačevala nikakršnega nadomestila. Zahtevek za plačilo uporabnine izhaja iz obligacijskega razmerja med pravdnima strankama in sicer kot tega uveljavlja tožeča stranka, iz razmerja neupravičene obogatitve. Po določbi 198. člena OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev (in je enaka določbi 219. člena ZOR) pa mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe nadomestiti korist.
stroški postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje - odvetniška tarifa - zagovor pravne in odgovorne osebe - pisni zagovor - odgovor na pritožbo
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so le-te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi zagovorniku glede na njegovo sodelovanje v postopku o prekršku pripadalo v skladu z OT, pri tem pa mora biti sodišče dosledno in restriktivno.
Umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj, v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti, ko gre za gospodarski spor.
Tožeča stranka ima od trenutka priglasitve pooblastila že pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pooblaščenko in sodišče prve stopnje bi moralo v nadaljevanju, ko je prejelo spis iz Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, vročati vsa pisanja pooblaščenki.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2015 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.
Ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo “poleg do sedaj priglašenih stroškov” priglasila še stroške kilometrine, je to pomenilo, da ne soglaša z vračunanjem že plačanih pravdnih stroškov in tudi ne s pobotom terjatve, ki jo načeloma ima tožeča stranka do nje na račun plačanih ji pravdnih stroškov zaradi naknadno odpadle podlage. Ker tožena stranka ni soglašala z vračunanjem oziroma pobotanjem plačanih pravdnih stroškov, je sodišče prve stopnje njene celotne pravdne stroške pravilno ponovno odmerilo. Kako bo tožeča stranka dosegla vrnitev plačanega zneska zaradi odpadle podlage, pa je lahko stvar drugega postopka in ne te pravde.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala tožena stranka za uporabo izjeme po prvem odstavku 104. člena SZ-1 kumulativno izpolnjevati tri pogoje: 1. posebej utemeljene okoliščine, 2. sprožen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči ter 3. obvestilo najemodajalca o vsem tem. Na toženi stranki je torej dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - neodplačno pravno dejanje - prekluzivni rok za vložitev izpodbojne tožbe - začetek teka prekluzivnega roka - izvedba razpolagalnega pravnega posla
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004564
ZGD-1 člen 667.
preoblikovanje s.p. v d.o.o. - sprememba stranke na aktivni strani
Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.
izvršba na premičnine – neuspešen rubež – nevložitev predloga za ponovni rubež – ustavitev izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – čas, za katerega se izvršba odlaga
Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora specificirati vsaj opravljena odvetnikova dejanja in število točk oziroma specificirati opravljena dejanja in določno oziroma konkretizirano navesti zahtevane zneske. Ko je sodišče prve stopnje povzelo priglašena opravila v nagrado za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 3100 ZOdvT, ni poseglo v toženčev zahtevek niti ga ni spreminjalo. Pravilno se je oprlo na točko 1 opombe 3 v tretjem delu ZOdvT, ki določa, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana zadevo. Ko je sodišče prve stopnje seštelo priglašene točke po OT in jih zmnožilo z vrednostjo točke 0,459 EUR, je to storilo zato, da je ugotovilo, kolikšen je zahtevek po višini, da ga ne bi preseglo z odločanjem na pravilni materialnopravni podlagi.
kreditna pogodba - stroški opominjanja - opomin pred tožbo
Po presoji sodišča druge stopnje je na podlagi Cenika kreditojemalcu mogoče zaračunati zgolj stroške za prvi in drugi opomin in opomin pred tožbo, torej največ znesek 162,00 EUR, za vsakršne višje stroške pa Cenik, na katerega se sklicuje tožeča stranka in nanj napotuje tudi Kreditna pogodba, ne daje nobene podlage. Banki res ni mogoče odreči pravice, da kreditojemalca, ki je v zamudi s plačilom obveznosti opominja na plačilo, tudi dvakrat mesečno in v trajanju več let, kakor v obravnavanem primeru, vendar mu sme v okviru stroškov opominjanja na podlagi Kreditne pogodbe zaračunati le tiste stroške, ki jih Cenik izrecno predvideva. Tako kot sta prvi in drugi opomin lahko samo prvi in drugi, torej skupaj dva, je lahko tudi opomin pred tožbo zgolj en sam. Če se tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po opominu pred tožbo ni odločila za izterjavo neplačane obveznosti s tožbo, pač pa je tožbo (oziroma predlog za izvršbo) vložila po več kot dveh letih, je to njena prosta odločitev, ne more pa banka služiti na račun kreditojemalca z zaračunavanjem stroškov, ki nimajo podlage ne v pogodbi in ne v zakonu. Sankcija za zamudo z izpolnitvijo obveznosti so zamudne obresti, ki jih tožeča stranka v tem postopku tudi uveljavlja in višina katerih, kot že obrazloženo, do vložitve tožbe znaša zgolj dobro četrtino zneska stroškov opominjanja.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – zdravstvena ogroženost
Razlaga pravnega standarda „težko nadomestljive škode“ tožeče stranke, ki trdi, da ne more hoditi 200 m od hiše do parkirišča, je močnejša, kot je zatrjevanje tožene stranke, da je z dovozi tožnice do njenega stanovanja njena lastninska pravica omejena.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza – višina denarnega povračila – pravdni stroški – kilometrina – potni stroški za prihod na narok – pooblaščenec – pravica do zastopanja po odvetniku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške postopka na temelju dveh različnih pravnih podlag. Tožnica je uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ta spor se po svoji naravi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, kar pomeni, da se pri odločanju o stroških postopka uporablja člen 41/5 ZDSS-1 (po katerem v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje procesne pravice). Preostala terjatev tožnice za plačilo nadurnega dela pa se uvršča med premoženjske pravice iz delovnega razmerja in se o povrnitvi stroškov postopka odloča glede na uspeh strank v postopku.
Med pravice do enakega varstva pravic v postopku, po 22. členu Ustave RS spadata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Navedeno sicer ne pomeni, da se nasprotni stranki v postopku naložijo v plačilo stroški, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretni zadevi je tožnica pooblastila odvetnika iz kraja svojega prebivališča. Pritožbeno sodišče je res večkrat zavzelo stališče, da kot potrebne stroške ni mogoče upoštevati stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča, vendar je v teh zadevah šlo za situacijo, ko je stranka za zastopanje pooblastila odvetnika iz drugega kraja izven območja tožnikovega bivališča in tudi izven območja sodišča. Zato je sodišče tožnici priznalo, kot potrebne stroške postopka, priglašene prevozne stroške odvetnika za prihod na naroke za glavno obravnavo.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – obseg zapuščine – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vračunanje daril – manj verjetna pravica – skupno premoženje
Domnevno bazo, s katero je dedič dokazoval, da ½ premičnin pripada zapustnikovi ženi iz naslova skupnega premoženja, je glede na trditve dedinje verjetnejša, kot zatrjevana domnevna baza dedinje, ki verjetnejšo pravico utemeljuje na 11. členu SPZ.
Tudi ko gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva, je dokazno breme na tisti stranki, ki to dejstvo zatrjuje, le da v takem primeru ne dokazujemo presumiranega dejstva, ampak t. i. domnevno bazo, to je dejstva, iz katerih zakon izpelje domnevo. V sporih, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne oziroma ali je bil lastnik tega premoženja zapustnik ali dedič, bodo domnevno bazo predstavljale ugotovitve, ali je (bil) zapustnik ali dedič lastniški posestnik premičnine, torej ali jo je imel oziroma ima v posesti, kot da je njegova: z voljo imeti jo za svojo in ne da bi komur koli na njej priznaval višjo pravno oblast. Če bodo ta dejstva sporna ali bo sporna pravna posledica, domneva ne bo vzpostavljena in bo treba o napotitvi odločiti ob uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060392
ZVEtL člen 3, 4, 14, 16, 22. ZZZDR člen 51, 51/2.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – predlagatelj postopka – udeleženci postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
Zakonec, ki izkaže, da je v trajanju zakonske zveze pridobil skupno lastninsko pravico na stavbi oz. delu stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.