ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje tatvine – rok za podajo odpovedi
V obravnavanem primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele takrat, ko delodajalec ugotovi tudi obstoj dejstev, ki omogočajo zaključek, da ima kršitev vse znake tega kaznivega dejanja in ne že takrat, ko se seznani s storilčevim ravnanjem.
imenovanje posebnega revizorja - odločanje o predlogu na skupščini - istovetnost predloga - konkretizacija poslov
Ker predlagatelja v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZGD-1 nista opredelila poslov in postopkov (za konkretizacijo poslov ne zadošča dikcija, da se pregledajo vsi posli med določenimi družbami za obdobje petih let, ki naj bi bili predmet revidiranja), sodišče prve stopnje ni moglo presojati pogojev za imenovanje posebnega revizorja iz drugega odstavka citiranega člena. Presojo, ali predlagatelj v zadostni meri (na stopnji dvoma, kot zadnji stopnji materialne resnice, pri katerem so razlogi, ki so v prid obstoju določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi v prid neobstoju tega dejstva) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva družbe (nasprotnega udeleženca) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, namreč (lahko) opravi (le), če so posli in postopki ustrezno (datumsko - da je naveden vsaj okviren čas sklenitve poslov, in vsebinsko) definirani. Ker tega predlagatelja nista, storila, tudi njune trditve smeri izkazane domneve ne zadoščajo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku (vodji oddelka za informatiko) očitala, da ni podal vloge za odobritev službenih izhodov oziroma za koriščenje presežka ur, da je storil napake pri vročanju upravnih odločb, da kljub opozorilu niti v dodatnem roku ni realiziral nekaterih lastnih računalniških rešitev, predvidenih za sporno leto in prenove računalniškega programa za pripravo in izplačilo subvencij... Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Za utemeljenost redne odpovedi iz krivdnega razloga ni potrebna ugotovitev sodišča, da je očitana kršitev storjena iz hude malomarnosti oziroma naklepno, saj to ni pogoj za zakonitost tovrstne odpovedi. Ne gre npr. za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato zadostuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kršitev storil in da ni bilo ovir, zaradi katerih spornih obveznosti ne bi mogel izpolniti.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - podeljive pravice - prehod terjatve na dediče - zavrženje tožbe
Ker je Ustavno sodišče 184. člen OZ razveljavilo in ker še ni bilo o razmerju med pravdnima strankama pravnomočno odločeno do sprejetja odločbe Ustavnega sodišča, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ki je temeljil na sedaj razveljavljeni odločbi OZ, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080180
URS člen 35, 36. SPZ člen 99, 100. ZPP člen 337, 337/1.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-2, 357, 357/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve - tožena stranka v stečaju - prepoved plačila stroškov postopka
Glede na to, da je tožena stranka v stečajnem postopku in glede na trditve v pritožbi, da koristi sporna sredstva za plačilo stroškov postopka oziroma odvetnika, slednje ne predstavlja takšnega spornega razpolaganja tožene stranke, ki bi ga bilo dopustno prepovedati z začasno odredbo. Plačilo stroškov v stečajnem postopku poteka v skladu zakonskimi določbami in stečajni dolžnik jih mora opraviti, če ima za to ustrezno podlago. Takšna začasna odredba, s katero bi sodišče izven stečajnega postopka onemogočilo stečajnemu dolžniku plačevanje stroškov, kljub morebitnemu sklepu stečajnega sodišča, bi nedopustno posegla v ravnanja udeležencev v stečajnem postopku. Glede na denarni tožbeni zahtevek 182.250,44 EUR s pripadki in predlagano začasno odredbo z odrekom izplačila in prepovedjo razpolaganja z istim zneskom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da to ne predstavlja neznatne škode.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – nadomestilo – škoda – škoda zaradi ustanovljene nujne poti – manjvrednost zemljišča – koristi zaradi nujne poti – nedovoljene pritožbene novote
Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele X.
Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.
Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – vezanost pravdnega sodišča na kazensko zavrnilno sodbo – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku – položaj izvedenca – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Pri zavrnilni kazenski sodbi tudi sicer ne gre za meritorno odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja, ampak sodbo izdano iz procesnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zato v tem postopku lahko in moralo presojati, ali obstoji civilna odgovornost toženca za škodo, ki je nastala v prometni nesreči.
Glede na to, da tožnica v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ni sodelovala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mnenja izvedenca B. B. ni upoštevalo kot dokaz. Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je bistveno, da tožnica, ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno. Je pa sodišče prve stopnje bilo dolžno trditve, ki so bile dane s ciljem vzbuditi dvom v pravilnost (v tem postopku) izdelanega mnenja dr. D. D., obravnavati in se do njih, ko je to mnenje ocenjevalo, opredeliti. Ker tega ni storilo, je poseglo v pravico toženca do izjave.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
zapuščinski postopek – prijava udeležbe – udeležba – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke zapuščinskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravice iz zapuščine tudi ne predstavlja morebitno uveljavljanje lastninske pravice Č. Č. na določenih stvareh. Ker je Č. Č. tretja oseba, tudi zaradi ugotavljanja obsega zapuščine pogojev za njeno udeležbo v postopku ni.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja 26. 4. 2006 vložena tožba in postopek, voden v zadevi I P 374/2006, zavrnitev ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe z 28. 12. 2005. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo tretjega odstavka 26. člena OZ. Gre za ponudbo, v kateri veljavnost ni določena. Če ponudnik ne določi roka za sprejem, je treba upoštevati ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči, o njej odloči in da odgovor o ponudbi prispe do ponudnika. Zaradi zavrnitve ponudbe ta neha veljati in ponudnik nanjo ni več vezan.
neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sklepčnost – tožbeni zahtevek
Da sodišče lahko ugodi njenemu zahtevku, mora stranka izkazati ne le svojo materialno-pravno upravičenost, ampak mora to tudi pravilno uveljavljati (torej postaviti ustrezen tožbeni zahtevek).
pripoznava dolga – demenca – terjatev do zapuščine – kognitivna motnja – sposobnost oblikovanja poslovne volje – nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca
Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca oziroma dejstvo, da mnenje sodnega izvedenca ne ustreza pričakovanju tožnika, ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče utemeljeno zaključilo, da pokojna ob podpisu sporne izjave ni bila sposobna za razsojanje in ni razumela njenega pomena in vsebine oziroma pravnih posledic, ki jih takšna izjava povzroči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – pritožba upnika – pravni interes
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bil zoper dolžnika že začet stečajni postopek, ker dolžnik v roku iz izpodbijanega sklepa ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da je odpravil insolventnost. Prišlo je torej do rezultata, ki ga je pritožnik kot upnik in predlagatelj začetka stečajnega postopka zasledoval že z vloženim predlogom za začetek stečajnega postopka. Sicer pa si pritožnik tudi, če bi s pritožbo zoper izpodbijani sklep v primeru njene meritorne obravnave uspel, v opisani situaciji svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Že pojmovno namreč odločanje o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne bi moglo seči v čas pred potekom roka, za katerega je bilo odločanje o njegovem predlogu odloženo.
dolžnost preživljanja otrok – razveljavitev izjave o priznanju očetovstva – povračilo izdatkov – verzijski zahtevek – neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Od pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bila razveljavljena tožnikova izjava o priznanju očetovstva, je odpadla tožnikova dolžnost preživljanja mld. hčerke toženke (123. člen ZZZDR) in pride v poštev uporaba določb 191. člena OZ, po kateri tisti, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, ne more zahtevati nazaj, razen, če si je pridržal pravico zahtevati nazaj.
Sodišče je na podlagi dohodkov pravdnih strank ugotovilo njune finančne sposobnosti in pravilno določilo preživninsko obveznost toženca ob upoštevanju, da je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi nujno preživljanje, in ne ustrezen življenjski standard.
Z začasno odredbo se določi preživnina le za kritje otrokovih nujnih eksistenčnih potreb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085944
OZ člen 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – plačilo dolga – pasivna legitimacija – solastnik nepremičnine – naročnik del – prekluzija
V skladu s 619. členom OZ se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Da toženec ni bil naročnik zidarskih del, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank ter prič, ki so vse skladno izpovedale, da je bil naročnik del toženčev sin.
Dela je dolžan plačati naročnik del in ne morda nadzornik del oziroma (so)lastnik objekta.