ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje tatvine – rok za podajo odpovedi
V obravnavanem primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele takrat, ko delodajalec ugotovi tudi obstoj dejstev, ki omogočajo zaključek, da ima kršitev vse znake tega kaznivega dejanja in ne že takrat, ko se seznani s storilčevim ravnanjem.
Toženec (ZPIZ) pri odločbi o priznanju pokojnine in njeni odmeri odloči o sami pravici in njeni višini. Plače oziroma prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, v okviru pokojninske osnove predstavljajo dejansko podlago za odločitev o pravici. To velja tudi za plačilo za opravljeno nadurno delo.
O odmeri tožnikove starostne pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo. Procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o ponovni zahtevi za odmero starostne pokojnine z upoštevanjem spornih nadur v pokojninsko osnovo tako niso izpolnjene, zato vsebinsko odločanje o odmeri starostne pokojnine ni dopustno.
Sklep o odpovedi delovnega razmerja - vojska – ocenjevanje zdravstvene sposobnosti – vojak - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela
Tožnik po oceni zdravstvene komisije trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za vojaško službo, zato je potrebno o njegovih pravicah odločati pred ZPIZ. To predvideva 6. odstavek 88. člena ZObr, po katerem ima delavec, če preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem področju zaradi zdravstvenih razlogov, pravice po tem zakonu in splošnih predpisih. ZObr v 4. odstavku 99.a člena določa, da mora zdravstvena komisija v primeru, ko oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe, oziroma, da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopiti pristojni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega zdravstvena komisija ni storila. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil v celoti izpeljan postopek, kot ga določa veljavna zakonodaja, zato je odpoved nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je prišlo do prenehanja potreb po tožnikovemu delu iz ekonomskih razlogov. Toženka je prejela dopis s strani E. glede ponovnega zmanjšanja naročil zaradi padca vrednosti rublja in je bila popravljena tabela glede načrtovanih 131 tovornjakov zmanjšala na 120, kar je posledično zmanjšalo obseg dela na področju, kamor je spadalo delovno mesto tehnolog kemijskih procesov, na katerem je bil zaposlen tožnik. Sodišče prve stopnje ni moglo presojati, ali je tožena stranka zaradi zmanjšanega naročila tovornjakov in posledično upada prihodkov res morala poseči v stroške dela, ali pa bi morda lahko s kakšnim milejšim ukrepom dosegla enak učinek. Tožena stranka je z listinskimi dokazi in pričami uspela dokazati, da je v resnici prišlo do upada naročil in posledično prihodkov, kar za utemeljenost ekonomskega poslovnega razloga zadostuje.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – pritožba upnika – pravni interes
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bil zoper dolžnika že začet stečajni postopek, ker dolžnik v roku iz izpodbijanega sklepa ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da je odpravil insolventnost. Prišlo je torej do rezultata, ki ga je pritožnik kot upnik in predlagatelj začetka stečajnega postopka zasledoval že z vloženim predlogom za začetek stečajnega postopka. Sicer pa si pritožnik tudi, če bi s pritožbo zoper izpodbijani sklep v primeru njene meritorne obravnave uspel, v opisani situaciji svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Že pojmovno namreč odločanje o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne bi moglo seči v čas pred potekom roka, za katerega je bilo odločanje o njegovem predlogu odloženo.
Toženka je imela pravno podlago za izvedbo nakazila denarja po zavarovalnih policah na račun tožnikove žene. Ker je tako toženka pravilno izpolnila svojo obveznost, je ta prenehala.
Profesionalna skrbnost toženki ni nalagala izpeljave dodatnih poizvedb ali opravil, med njimi osebnega preverjanja identitete zavarovalca. Okoliščine konkretnega primera niso nakazovale na to, da zaključnega sporazuma in pooblastila ni oziroma ne bo podpisal tožnik, temveč (brez njegovega pooblastila) nekdo drug.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja 26. 4. 2006 vložena tožba in postopek, voden v zadevi I P 374/2006, zavrnitev ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe z 28. 12. 2005. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo tretjega odstavka 26. člena OZ. Gre za ponudbo, v kateri veljavnost ni določena. Če ponudnik ne določi roka za sprejem, je treba upoštevati ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči, o njej odloči in da odgovor o ponudbi prispe do ponudnika. Zaradi zavrnitve ponudbe ta neha veljati in ponudnik nanjo ni več vezan.
Izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca je omejena na izjemne situacije. Kriterij za izdajo je zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074855
OZ člen 18, 18/1, 122, 122/2. ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085944
OZ člen 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – plačilo dolga – pasivna legitimacija – solastnik nepremičnine – naročnik del – prekluzija
V skladu s 619. členom OZ se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Da toženec ni bil naročnik zidarskih del, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank ter prič, ki so vse skladno izpovedale, da je bil naročnik del toženčev sin.
Dela je dolžan plačati naročnik del in ne morda nadzornik del oziroma (so)lastnik objekta.
vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
Nastanek navadne škode (kot jo tožnik v konkretnem primeru zatrjuje/uveljavlja) ni vezan na vprašanje, ali je bila ta sanirana. Ta škoda (v obliki zmanjšanja premoženja) je v posledici s strani toženke na objektu/steni povzročenih poškodb že nastala, strošek sanacije teh poškodb pa jo opredeljuje po višini.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085119
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 156, 156/1, 156/2, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorski honorar – kabelska retransmisija glasbenih del – male glasbene pravice – nezakonita uporaba zaščitenih glasbenih del – višina nadomestila – Tarifa 1998 – skupni sporazum – običajen honorar na trgu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil avtorski honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del veljavno določen v Tarifi 1998, je v nadaljevanju sprejelo napačno materialnopravno izhodišče, ko je v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena ZASP ugotavljalo, koliko bi znašal običajen honorar za uporabo glasbenih del na trgu. Slednje bi na podlagi 81. člena ZASP v zvezi s 168. členom ZASP prišlo v poštev zgolj tedaj, če honorar ne bi bil določen.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080180
URS člen 35, 36. SPZ člen 99, 100. ZPP člen 337, 337/1.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, da sporni prostori v prvem nadstropju ne predstavljajo stanovanja, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar ne more biti predmet ugotovitvene tožbe in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbeni zahtevek.
Tožnici ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razvezo pogodbe o preužitku, čeprav je bila ta sestavni del dednega dogovora.
S tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP tožnica ne bi mogla doseči zahtevanega pravnega varstva, saj je predvidena za primere, ko je sodna poravnava bodisi materialnopravno neveljavna, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, bodisi pri njenem sklepanju niso bile izpolnjene izrecno naštete procesne predpostavke. Tožnica v tej pravdi ne zatrjuje, da je pri sklenitvi pogodbe o preužitku prišlo do napak, pač pa zatrjuje napake pri njenem izpolnjevanju.