invalidnost – invalidnost III. kategorije – invalidska pokojnina – invalidnost III. kategorije
V izvedenskem mnenju komisije za fakultetna izvedenska mnenja je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za odpravo dokončne odločbe toženca in razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom na delu z omejitvami, ne pa za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja.
Za odločitev glede tožnikove invalidnosti so relevantni izvidi, datirani do dokončne odločbe in do tega dne ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Toženka je dokazala, da je tožnik spornega dne iz nakladača v lasti toženke iztočil 45 l goriva z namenom, da bi si ga protipravno prilastil. Tožnikovo ravnanje predstavlja resen in utemeljen odpovedni razlog po 1. in 2. alineji 1. odst. 110. čl. ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – tajništvo visokošolskega zavoda
Poleg določb ZDR-1 in stališč sodne prakse o tem, kaj je utemeljen poslovni razlog, je za odločitev v tej zadevi bistvena predvsem določba 27. člena ZVis, ki določa, da ima visokošolski zavod za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog tajništvo, ki ga vodi tajnik. Zakon kot obvezno organizacijsko obliko določa tajništvo, ki mu določa naloge, s tem pa tudi naloge njegovega vodje – tajnika. Tožena stranka (univerza) ne bi smela vodenja administrativnih in strokovno-tehničnih nalog prenesti na dekana in druge javne uslužbence ter tako izvotliti tega delovnega mesta tako, da je postalo delo izvajalca na njem nepotrebno. Ker je že v zakonu predvidena potreba po določenih delih in nalogah konkretnega delovnega mesta, izvajalcu na takem delovnem mestu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožnici, zaposleni na delovnem mestu tajnik članice, tožena stranka ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
OZ člen 239, 352, 352/1, 352/3, 633, 633/1, 634, 634/1, 635, 635/1, 637, 637/2, 639, 639/5.
projektantska pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke odgovornosti za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - pravočasnost vložitve zahtevka - prekluzija - delna neizpolnitev - opustitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost
V obravnavanem primeru gre namreč za uveljavljanje t.i. škode zaradi zaupanja. Za takšno vrsto škode gre v primeru, ko eni pogodbeni stranki (v tem primeru naročniku) le-ta nastane kot posledica njenih premoženjsko pravnih razpolaganj (v konkretnem primeru v zvezi z izvajanjem gradnje na podlagi izdelane projektne dokumentacije), opravljenih na temelju zaupanja, da stvar oz. opravljeno delo (izdelana PZI dokumentacija) nima napak. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
sodna taksa – obrazložen ugovor – sklep o ugovoru – določitev pristojnosti pravdnega sodišča – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog
S pritožbo upnik ni izpodbijal odločitve o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč le odločitev o določitvi sodišča, ki bo zadevo po nesporni (in pravnomočni) ugotovitvi, da je bil ugovor obrazložen, obravnavalo v pravdnem postopku. Ne glede na to, da sta bili obe odločitvi, torej odločitev o ugovoru in določitev pristojnega pravdnega sodišča, sprejeti v istem sklepu, ni mogoče slediti stališču, da pritožba zgolj zoper odločitev o pristojnosti pravdnega sodišča predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti. Posledično pritožba pravilno opozarja, da je sodna taksa po tar. št. 4031 ZST-1 odmerjena napačno in je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa sodno takso v višini 33,00 EUR za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000822
ZKP člen 372, 372-6, 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - uporaba kazenskega zakona - združitev kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - izrek enotne kazni - odmera enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora in prejšnje kazni
Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni (ko je storjenih več kaznivih dejanj), in ne, ko so se stekli pogoji za nepravo obnovo.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh v pravdi – povrnitev stroškov postopka – plačilo odvetniških storitev – potrebni stroški – sestava pritožbe – konferenca s stranko – nagrada za konferenco s stranko
Pri svoji oceni je sodišče upoštevalo zgolj višino tožničine terjatve, tako da je primerjalo zahtevani in prisojeni znesek, pri tem pa je prezrlo ostale okoliščine primera, ki po presoji pritožbenega sodišča terjajo oceno uspeha pravdnih strank tudi glede na sporno podlago tožbenega zahtevka. Ni namreč mogoče spregledati, da je bil pretežni del obravnavanja in dokazovanja namenjen ugovorom tožencev, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni.
ZIZ člen 9, 9/1. ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/3, 335, 336.
vloga – pisna vloga – vloga v elektronski obliki – podpis vloge – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – postopek s pritožbo – takojšnje zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, sicer vloga ni popolna.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-2, 357, 357/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve - tožena stranka v stečaju - prepoved plačila stroškov postopka
Glede na to, da je tožena stranka v stečajnem postopku in glede na trditve v pritožbi, da koristi sporna sredstva za plačilo stroškov postopka oziroma odvetnika, slednje ne predstavlja takšnega spornega razpolaganja tožene stranke, ki bi ga bilo dopustno prepovedati z začasno odredbo. Plačilo stroškov v stečajnem postopku poteka v skladu zakonskimi določbami in stečajni dolžnik jih mora opraviti, če ima za to ustrezno podlago. Takšna začasna odredba, s katero bi sodišče izven stečajnega postopka onemogočilo stečajnemu dolžniku plačevanje stroškov, kljub morebitnemu sklepu stečajnega sodišča, bi nedopustno posegla v ravnanja udeležencev v stečajnem postopku. Glede na denarni tožbeni zahtevek 182.250,44 EUR s pripadki in predlagano začasno odredbo z odrekom izplačila in prepovedjo razpolaganja z istim zneskom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da to ne predstavlja neznatne škode.
Z maksimalno hipoteko so bile zavarovane le terjatve, ki bi nastale na podlagi Pogodbe 2008 (oziroma pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje te pogodbe). Bistvo maksimalne hipoteke je v tem, da se z njo zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve maksimalne hipoteke še ni določena, vendar je treba upoštevati, da sta stranki s Sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice z dne 8. 3. 2010, s katerim sta ustanovili maksimalno hipoteko, določili okvir, za katere terjatve velja zastavna pravica.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja – uporaba parkirnih mest – motilno dejanje – posest – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva
Res je, da za posest dveh parkirnih mest ni odločilno, da bi posestnika na njih ves čas imela parkirano svoje vozilo, vendar pa morata dokazati, da sta imela ves čas možnost točno določeni mesti za parkiranje uporabiti in da sta torej imela dejansko oblast nad stvarjo. Pogosto parkiranje na določenem mestu temu standardu ne zadosti.
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključnost, dostop stvari posestniku. S tem v zvezi mora sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali sta tožnika do motilnega dejanja, ki je predmet te pravde, izključila tretje osebe od souporabe parkirišč (kriterij izključnosti) in ali sta imela vselej, kadar sta to hotela, možnost parkirati na točno določenem mestu (kriterij dostopnosti), ali pa je mogoče v konkretnem primeru vendarle šlo za soposest tudi drugih uporabnikov stavbe in o izključni posesti tožnikov na mestih, ki sta predmet te pravde, ni mogoče govoriti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080223
OZ člen 154, 154/4, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 299, 378. ZVCP člen 44, 44/1. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 8, 339, 339/1.
obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje avtomobila in motorja – solidarna odgovornost – škoda tretjega – sopotnik na motorju – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – renta – vzročna zveza – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
V sporih, ko odškodnino uveljavlja tretji na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ je relevanten ugovor, da eden izmed imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Oba imetnika motornih vozil morata odgovarjati vsaj deloma, da se lahko njuna obveznost določi kot solidarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085119
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 156, 156/1, 156/2, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorski honorar – kabelska retransmisija glasbenih del – male glasbene pravice – nezakonita uporaba zaščitenih glasbenih del – višina nadomestila – Tarifa 1998 – skupni sporazum – običajen honorar na trgu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil avtorski honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del veljavno določen v Tarifi 1998, je v nadaljevanju sprejelo napačno materialnopravno izhodišče, ko je v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena ZASP ugotavljalo, koliko bi znašal običajen honorar za uporabo glasbenih del na trgu. Slednje bi na podlagi 81. člena ZASP v zvezi s 168. členom ZASP prišlo v poštev zgolj tedaj, če honorar ne bi bil določen.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
ZOPNI člen 26, 26/1, 28, 28/2, 34, 34/3, 53, 53/3. ZIZ člen 278, 278/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje - ustavitev postopka zavarovanja
Določba drugega odstavka 278. člena ZIZ se nanaša na primere, ko se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, spremenijo po izdaji le-te. Sprememba pa mora biti takšna, da začasna odredba ni več potrebna. Okoliščine, ki sta jih toženca navedla v utemeljitev svojih predlogov za ustavitev postopka zavarovanja, so obstajale že ob izdaji sklepa o podaljšanju oziroma odreditvi začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, le toženca sta zanje izvedela, kot to trdita, šele po izdaji le-tega.
Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v zavarovanju zahtevka za odvzem tega premoženja vse do pravnomočne odločitve o takšnem zahtevku.
pripoznava dolga – demenca – terjatev do zapuščine – kognitivna motnja – sposobnost oblikovanja poslovne volje – nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca
Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca oziroma dejstvo, da mnenje sodnega izvedenca ne ustreza pričakovanju tožnika, ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče utemeljeno zaključilo, da pokojna ob podpisu sporne izjave ni bila sposobna za razsojanje in ni razumela njenega pomena in vsebine oziroma pravnih posledic, ki jih takšna izjava povzroči.