Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnilna zamudna sodba
Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrženje predloga - objektivna in subjektivna identiteta predloga za izvršbo - samostojna procesna legitimacija stečajnega upravitelja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ
Znotraj stečajnega postopka pa ima stečajni upravitelj položaj posebnega procesnega organa, ki je po zakonu zadolžen za oblikovanje stečajne mase, za kar je dolžan skrbeti kot dober gospodar. Kot tak neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna za zagotovitev sodnega varstva pravice upnikov do poplačila, kamor sodi tudi vnovčenje stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
ločitev zapuščine – ločitveni upniki – personalne meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-3. ZP-1 člen 26, 26/6, 67, 67/1, 68, 68/2, 69, 114, 114/6, 114/7, 157, 157/3.
enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - načelo materialne resnice - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi - omilitev sankcij
Obdolženčeva pravica v postopku o prekršku, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, je zagotovljena že z 22. členom Ustave. Upoštevajoč navedeno določbo in določila ZP-1 glede vabljenja obdolženca na zaslišanje, mora tako biti v vabilu na podajo pisnega zagovora obdolženec izrecno opozorjen o pravici, da lahko namesto predložitve pisnega zagovora zahteva ustno zaslišanje, kar izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 68. člena ZP-1, ki določa, da mora sodišče poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo v postopku.
Ne ZP-1 ne URS ne zahtevata, da mora sodišče obdolženca v primeru posplošenega pismenega zagovora pozvati na dopolnitev pisnega zagovora z navedbo konkretnih okoliščin, saj je obdolženčeva pravica tudi, da se ne zagovarja.
Pritožbene navedbe o nepravilno vodenem postopku preizkusa alkoholiziranosti ni mogoče upoštevati že iz razloga prekluzije, saj navedb v pritožbi, da teh dejstev obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji zaradi nezakonitega ravnanja sodišča, ker obdolženca ni pozvalo k dopolnitvi pisnega zagovora, ni mogoče sprejeti.
Razloge za omilitev sankcije je treba vrednotiti restriktivno, saj ne gre za redno odmero sankcije. Kot take posebne olajševalne okoliščine je zato vsekakor šteti le tiste, ki imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, očitno posebno olajševalno naravo za vsakogar in ne samo izključno za obravnavanega storilca v konkretnem primeru.
OZ člen 288. ZIZ člen 53, 56, 61, 61/1, 61/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
umik predloga za izvršbo - delni umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - več sredstev in predmetov izvršbe - dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti in zato tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe.
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Tožeča stranka je svoje obveznosti prelagala in se opravičevala, vendar rezultata, ki je bil določen v medsebojni pogodbi, ni bilo. Odločitev tožene stranke, da odstopi od pogodbe glede na takšno ravnanje in delo tožeče stranke, kot ga je pokazala, je bila zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004611
ZPP člen 2, 2/1.
odškodnina - nadomestilo za odvzeto zemljišče - sanacija ceste - prekoračitev tožbenega zahtevka
Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.
sposobnost biti stranka – smrt stranke – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – vstop dedičev v pravdo – razširitev tožbe na novega toženca
Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Ker do prenehanja delovnega razmerja ni izrabila 24 dni letnega dopusta, je ob upoštevanju 166. člena ZDR in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa z dne 4. 11. 2003 upravičena do denarnega nadomestila.
dodaten sklep o dedovanju - skupno premoženje - sporna dejstva - zapuščina - kasneje najdeno premoženje - tožba v pravdnem postopku
Pritožnik, ni izkazal, da bi v zapuščino po pokojnem spadal delež na stanovanju, saj se kupoprodajna pogodba glasi le na njegovo vdovo. Predpostavka za izdajo takega dodatnega sklepa pa je nedvomno zanesljiv izkaz dedičev, da tako premoženje obstoji. Moral bo uveljavljati svoj zahtevek z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - zapadlost terjatve
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da terjatev tožeče stranke obstaja, napačno pa je zaključilo, da le-ta še ni zapadla, ker je napačno štelo to dejstvo za neprerekano in s tem za resnično.
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Okoliščina, da se odgovornost delavca za škodo presoja blažje (ker ta odgovarja le za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti), je nerelevantna in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 87. člena ZZVZZ.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda zavarovalnice - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da je (ne)obstoj vzročne zveze med določeno škodo, ki jo utrpi oškodovanec in protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe pravno vprašanje, vendar je podlaga za takšno oceno vedno dejanska (primerjaj številne odločbe VS RS, npr. II Ips 269/2008). Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti, temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnik sedanje težave trpel tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
ZGD člen 30. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje člen 5, 5/2. Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica člen 3, 3/1.
Če se upošteva, da je bilo prodanih stanovanj kar 132 jih zato tožena stranka objektivno ni mogla predati hkrati. Je okoliščina, ki gre v breme tožene stranke. Če bi mu predlagali, naj pride prevzeti stanovanje že prej, bi prišel takoj in plačal sočasno še preostanek kupnine. Zato tožnikovega pristanka na predlagani datum prevzema ni mogoče šteti kot pristanek na prenehanje dolžniške zamude ali celo odpoved pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
priposestvovanje - dobra vera - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posest - dokazno breme
Prenos dokaznega bremena je utemeljilo s tem, da je zoper posestnika nepremičnine moč dokazovati, da ni bil v dobri veri, z objavljenim stanjem v zemljiški knjigi. V zvezi z vprašanjem dokazovanja dobrovernosti posestnika v obdobju veljave Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (od 1.9.1980 do 1.1.2003) in pred tem v času veljavnosti ODZ (pred drugo svetovno vojno in po njej), pa je bila sodna praksa enotna in dosledna, da mora, ker se dobrovernost posesti domneva, tožena stranka to domnevo izpodbiti in je zato dokazno breme na njej.