stroški postopka – stroški zagovornika – potrebni izdatki in nagrada zagovornika – odvetniška tarifa
Pravica obdolženca, da najame zagovornika v kateremkoli kraju države, ne pomeni, da so povečani izdatki zagovornika s prihodom na sodišče vselej tudi potrebni izdatki. V obravnavanem primeru pa je potekal postopek v kraju stalnega prebivališča obdolženca, v Ljubljani, kjer je na izbiro veliko odvetnikov.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo – podatki dolžnika – centralni register prebivalstva
Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje podlage za zavrženje predloga za izvršbo, ne glede na pridobljene podatke v CRP, ni imelo. Pri tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri podatki v CRP-ju se ne ujemajo s podatki upnika. Dejstvo, da se podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča, ne more iti upniku v škodo, saj v tem primeru ne gre za nepopoln predlog.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059658
ZTLR člen 24. ZZZDR člen 51, 59, 225. ZPP člen 224, 318/1-3, 318/3.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Tožnica je gradila na zemljišču, za katerega je bila (zaradi sklenjene darilne pogodbe) prepričana, da je njeno, lastnika (darovalca) pa se gradnji nista uprla. Glede na to, da je gradnja potekala v času trajanja zakonske skupnosti z darovalcem, pa spora ni mogoče presojati na podlagi določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Kadar gre za premoženjska razmerja med zakoncema, je treba prvenstveno uporabiti določbe ZZZDR, ki v razmerju do ZTLR predstavljajo lex specialis.
Če pride med zdravljenjem, za katerega je dal bolnik privolitev, do zapletov, zaradi katerih se zdravljenje podaljša ali tudi do nesrečnih posledic, ni zdravnikove odgovornosti, ker je z osveščeno privolitvijo „prevaljena“ na bolnikova ramena. Če pa zdravnik v okviru pojasnilne dolžnosti ni opozoril bolnika na morebitne zaplete in nesrečne posledice in ta ni dal privolitve v tako zdravljenje, do prevalitve odgovornosti ne pride. Zato je podana zdravnikova odgovornost za zaplete in nesrečne posledice tudi, če je sicer zdravljenje potekalo strokovno neoporečno.
Na domnevno privolitev bi se bilo mogoče sklicevati v primeru situacij, ko bolnikovega soglasja za poseg ni mogoče pridobiti takoj, bolniku pa grozi življenjska nevarnost ali težka poškodba njegovega zdravja (npr. če se med operacijo izkaže, da je potrebno storiti kaj drugega, kot je bilo z bolnikom dogovorjeno). V takšnem primeru se pomanjkanje soglasja, ki bi ga bolnik dal, če bi vedel za medicinsko nujnost razširjenega posega, odpravi na podlagi hipotetične volje.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062859
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 116, 116/1, 116/2. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasno plačilo sodne takse – opozorilo na posledice nepravočasnega plačila sodne takse – opravičljivi razlogi za zamudo – zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko.
Zaznambo spora lahko predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico.
vzročna zveza – preklic neresničnih trditev – kršitev osebnostne pravice
Ob tem, ko ni jasno, kdo je poročilo posredoval medijem in da toženec o tožniku sploh ni pisal v medijih, toženec ne more odgovarjati za dejanja drugih. V konkretnem primeru so med očitanim škodljivim dejstvom in posledico delovali še dodatni dejavniki oziroma dogodki, ki so sopripomogli k nastanku posledice. Zapis toženca v konkretnem primeru ni adekvaten za nastanek škode oziroma je prišlo do posledic, ki so zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takega dogodka. Nastanek škode je izreden in ne sodi v riziko toženca.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžničini dedinji je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžničine smrti. Ker je bila namreč dolžnica v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nadaljuje z dediči.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
pogodbena kazen - upnikove pravice - pridržek pravice do pogodbene kazni - neizpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka z delno izpolnitvijo zamudila, bi bila tožena stranka do dogovorjene pogodbene kazni za delno izpolnitev upravičena le, če bi si pravico do uveljavljanja pogodbene kazni pridržala.
ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – zastavni dolžnik – sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Dolžnice v konkretnem primeru niso le zastavne dolžnice, ampak dolžnice po kreditni pogodbi, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnik zoper njih lahko predlaga izvršbo s katerimkoli sredstvom, ki ga zakon predvideva vse do dokončnega poplačila.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.