Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
Po določbi 403. člena ZFPPIPP je kot pravno sredstvo proti sklepu o začetku postopka predviden ugovor. V 2. odst. 403. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi da je preizkusno obdobje prekratko. Iz navedene določbe izhaja, da ni predvideno, da bi bilo mogoče preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti skrajšati, prav tako pa tudi, da je ugovor dopusten le upniku. To pa pomeni da dolžnik nima pravice do ugovora in posledično nima možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
prenehanje obveznosti – smrt pogodbenika – prijava terjatve v zapuščinskem postopku – izjava o odstopu od pogodbe – zastaranje anuitet
Prijava terjatve v zapuščinski postopek ne more šteti kot izjava o odstopu od pogodbe. S smrtjo dolžnika ali upnika namreč preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. V kolikor pa bi tožeča stranka od pogodbe želela odstopiti, bi morala podati jasen in izrecen odstop od pogodbe, naslovljen na dediče, ki so vstopili v pogodbeno razmerje.
Prijava terjatve v (že pravnomočno končanem) zapuščinskem postopku nima učinka pretrganja zastaranja.
Anuitete zastarajo vsaka posebej, v treh letih od zapadlosti vsake posamezne in morebitno plačilo nadaljnjih anuitet na tek zastaralnega roka posameznih anuitet ne vpliva.
ZZK-1 člen 87, 88, 148, 148/1, 148/1-3, 150, 150/1. ZGD-1 člen 3.
zaznamba izvršbe – učinek zaznambe izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni lastnik – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če je dolžnik, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ena in ista oseba kot oseba, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je vpis zoper njega po stanju zemljiške knjige dovoljen.
uporaba prava - jezik v postopku - prevod listine - dokazna listina v tujem jeziku - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav sodišče prve stopnje dolžnikovega odgovora na odgovor upnika na dolžnikov ugovor ni posredovalo upniku pred odločitvijo z izpodbijanim sklepom, s tem ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. To vlogo je namreč upniku vročilo obenem z izpodbijanim sklepom in tako je upnik imel možnost o njej se upoštevno izjasniti, kar je tudi storil, v tu obravnavani pritožbi.
Očitno je sodišču prve stopnje, ki je izpodbijani sklep izdalo, jezik, v katerem je izvršilni naslov, poznan, nedvomno pa je poznan tudi upniku. Torej uporaba izvršilnega naslova kot dokazne listine v tujem jeziku na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala, niti upniku ni bila kratena pravica seznaniti se z dokazom v njemu znanem jeziku. Da upnik jezik, v katerem je izvršilni naslov, obvlada, potrjuje dejstvo, ko izvršilni naslov komentira tudi v pritožbi in niti sam ne oporeka, da ga ne bi obvladal.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
veljavna sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih - sporazum o solastniških deležih - nadomestitev soglasja etažnega lastnika k pogodbi o medsebojnih razmerjih
Kadar imajo etažni lastniki, ki s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij soglašajo, več kot ¾ solastninskih deležev, lahko sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki zavezuje tudi ostale lastnike etažnih enot. Pravovarstveni interes za nadomestitev soglasja ostalih lastnikov etažnih enot, ki je predpostavka za dopustnost zahteve za sodno varstvo, zato ni podan.
Sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih zavezuje le tiste od etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo. Pravni interes za nadomestitev soglasja k takemu sporazumu je zato podan, če katerikoli od etažnih lastnikov soglasje k takemu sporazumu odklanja.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – razmerje med dediči po poplačilu dolga
Dediči solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolge in sicer vsak do višine svojega dednega deleža. Če eden izmed dedičev v celoti poravna zapustnikov dolg, upnik ne more več uspeti s tožbo zoper ostale dediče. Določilo 4. odstavka 142. člena ZD ureja razmerje delitve dolgov med dediči, ne pa njihovo odgovornost napram upniku, ki je urejena v 3. odstavku citiranega člena.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062859
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 116, 116/1, 116/2. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasno plačilo sodne takse – opozorilo na posledice nepravočasnega plačila sodne takse – opravičljivi razlogi za zamudo – zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko.
Zaznambo spora lahko predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.