izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - samovoljno koriščenje letnega dopusta - neupravičena odsotnost z dela
I. Prisotnost na delu v skladu z rednim delovnim razporedom je tudi po novem ZDR ena od bistvenih obveznosti delavca, ki je pogoj za uresničitev drugih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. II. Čeprav ZDR ne določa število dni neupravičene odsotnosti, kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, sodišče zaključuje, da je samovoljno izrabo letnega dopusta, ki je pogojevala 10-dnevno neupravičeno odsotnost z dela, gotovo šteti za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pogojuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za odločitev o tem, ali delavcu gre pravica do odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi prenehanja delovnega razmerja je pomembno, ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
Iz določbe prvega odstavka 53. člena ZSDU (Uradni list RS, št. 42/93) izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Osem dni v takem primeru pomeni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev. Takrat je formalno postopek končan. Ker lahko gre za večje število možnih tožnikov (predlagateljev), bi upoštevanje takega subjektivnega roka, kot ga predlagata predlagatelja, lahko pomenilo negotovost glede izida volitev in možnost tudi nedopustno dolgega časa za izpodbijanje postopka volitev in s tem samih volitev. Zaradi dokončanja volilnega postopka in boljše pravne varnosti vseh udeležencev je zakonodajalec v vseh postopkih, kjer se izpodbijajo rezultati volitev določil kratke roke. Tako imajo vsi zainteresirani ustrezno pravno varstvo, ki pa ga morajo uveljavljati hitro in brez vsakega zavlačevanja. Zato je odločitev sodišča, da je treba pričeti spor iz prvega odstavka 53. člena ZDSU najkasneje v osmih dneh po objavi rezultatov volitev pravilna in zakonita.
Tožnici je bila skladno z določili 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Uradni list RS, št. 40/97) tudi ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod pogoji, ki jih je imela pri toženi stranki, pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da ji preneha delovno razmerje. Ker tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihaja na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
kolektivni delovni spor - pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - procesna predpostavka - mirno reševanje sporov
Kadar je s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, določba 15. člena ZDSS zahteva, da stranki vsaj poskušata spor rešiti po tej poti. Dokler tega ne poskušata ali če tega sploh ne poskušata, zakon ne dopušča sodnega varstva. Taka obveznost ne izključuje sodnega varstva, le dostop do sodišča začasno omeji.
disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opredelitev kršitve - obseg sodnega varstva
Sodišče presoja pravilnost in zakonitost disciplinskih odločitev delodajalca. Obseg sodne presoje je odvisen od opredelitve kršitev delovnih obveznosti - dejanske in pravne - kot je navedena v dokončni disciplinski odločbi. Sodišče v omejenem obsegu sicer lahko posega v pravne kvalifikacije in v okviru presoje zakonitosti tudi v izbiro disciplinskega ukrepa.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - pogoji za sodno varstvo pravic iz delovnega razmerja
Tožniki kot civilne osebe v službi bivše JLA, v okviru katere se je nahajal remontni zavod v B., kjer so bili tožniki v delovnem razmerju, po prenehanju delovnega razmerja pri tem zavodu niso nadaljevali dela kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Kolikor je šlo za vprašanje nadaljevanja dela, delovnega razmerja in pravic iz delovnega razmerja, bi morali, ne glede na druge pogoje, te pravice pri toženi stranki uveljavljati v rokih iz 80. in 83. člena takrat veljavnega ZTPDR, to je z zahtevo za uveljavljanje pravic v 15 dneh po prenehanju delovnega razmerja pri bivšem tehnično remontnem zavodu. Ker tega niso storili in so po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, na toženo stranko naslovili vlogo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja šele v mesecu maju 1993, je sodišče pravilno ugotovilo, da ob vložitvi tožbe šele v mesecu septembru 1993 v smislu gornjih določb ZTPDR niso bile izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo in je zato tožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
nadomestilo plače - invalidnost III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače
Tožnik nima pravice do nadomestila zaradi manjše plače na podlagi določb 133. do 137. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), če je postavil zahtevek v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije, na podlagi katere po razporeditvi na drugo delovno mesto ni imel manjše plače.
URS člen 123, 123/1, 123/2. EKČP člen 9, 4, 4/3-b.ZPKri člen 3, 22, 22/1-1. KZJ člen 214, 214/1. Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 34, 34/1.KZ člen 363, 363/2.ZVojD člen 38, 46, 46/5.
poprava krivic - revizija - politični zapornik - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti - dolžnost sodelovanja pri obrambi države - kazniva dejanja zoper obrambno moč države - skrivanje pred obrambnimi obveznostmi
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Dejstvo, da je bil obsojenec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 214. člena KZJ, ker se ni odzval vpoklicu v vojsko zaradi verskega prepričanja, ne pomeni, da je bil kazenski zakon uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Določba 1. odstavka 34. člena Zakona o vojaških kaznivih dejanjih (Uradni list FLRJ, št. 107) je bila diskriminatorna do tistih vojaških oseb, ki so se izmikale vojaški službi zaradi verskega ali kakšnega drugega osebnega prepričanja.
Pravica do ugovora vesti ni zagotovljena z določbo 9. člena EKČP.
Ker se pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, zgolj zaradi dejstva, da je bil obsojencu s sklepom Komisije za izvajanje ZPKri tudi v zvezi s pravnomočno sodbo, izpodbijano z zahtevo za revizijo, priznan status političnega zapornika, ni mogoče sklepati, da je obsojenčeva zahteva za revizijo utemeljena.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin
S tem ko je obsojenka uporabila listino - odrezek položnic za stanovanjske stroške-, ki je ni podpisala oseba, pooblaščena za tak podpis (poštni ali bančni uslužbenec), je uporabila krivo listino in s tem storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ.
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZVD člen 4, 26 - 28. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 28, 66.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - varstvo pri delu - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - električni udar
Ali je neko delovno opravilo nevarna dejavnost, se ne presoja po tem, ali je bilo nevarno v konkretnem primeru. Presoja se po tem, ali je nevarno vselej, in abstracto. Merilo za presojo nevarnosti je zato abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22948
KZ člen 302, 302/4.ZPol člen 35, 35/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - policijska pooblastila - identifikacijski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 35. člena Zakona o policiji ni moč tolmačiti na način, da izvedba "ugotavljanja identitete osebe" ni dopustna, če je policistu oseba znana.
Povračilo vlaganj, ki presegajo popravila in stroške vzdrževanja, ki jih je dolžan nositi najemodajalec (in jih urejajo določbe 14. do 17. člena ZPSPP, in ob smiselni uporabi določbe 24. člena SZ), je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe, če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede takšnih vlaganj. Sicer mora po 22. členu ZPSPP najemnik po prenehanju najemnega razmerja najemodajalcu izročiti poslovni prostor v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel. V 6. členu najemne pogodbe, s katerim sta se pravdni stranki dogovorili, da je tožnik dolžan nositi stroške velikih in srednje velikih popravil, katerih namen je zagotoviti in podaljšati normalno trajanje sestavnih delov stavbe in njenih naprav, sta pravdni stranki uredili povračilo stroškov materialnih vlaganj, ki ohranjajo uporabno vrednost stavbe in naprav in jih je že po ZPSPP dolžan nositi najemodajalec. Povračilo vlaganj, ki presegajo omenjena popravila in stroške vzdrževanja (smiselna uporaba 25. člena SZ) pa sta pravdni stranki uredili v 5. členu omenjene pogodbe. Tako je pritrditi višjemu sodišču, da je v tem členu jasno določeno, da najemodajalec najemniku dovoli vse potrebne posege za preureditev poslovnih prostorov in dvorišča, ki so predmet pogodbe, najemnik pa ima pravico notranjost v najem vzetih prostorov ter najeto dvorišče preurediti po svoji želji in na svoje stroške. Ob takšnem dogovoru in ob upoštevanju izpovedbi pravdnih strank, da so bili poslovni prostori ob sklenitvi pogodbe potrebni obnove, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je toženec izvedel obnovo na podlagi dovoljenja lastnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23069
KZ-77 člen 133, 133/2.KZ člen 244, 244/1, 7, 3.ZKP člen 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - časovna veljavnost kazenskega zakona
Ker je kot čas storitve nadaljevanega kaznivega dejanja treba šteti čas, v katerem je bilo izvršeno zadnje dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja, se v primeru, če je novi zakon milejši, ta uporabi za nadaljevano kaznivo dejanje v celoti, če pa je strožji, se uporabi s tem, da se ne upoštevajo dejanja iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja, ki po prejšnjem (starem) zakonu niso predstavljala kaznivega dejanja.
Kazenskopravni normi iz 133. člena KZ-77 in 244. člena KZ sta identični, čeprav je protipravnost pridobitve premoženjske koristi izpuščena iz abstraktnega opisa dejanja. Premoženjska korist, ki izvira iz izrabe položaja, prestopitve meje storilčevih pravic ali iz tega, da storilec ne opravi svoje dolžnosti, je pričakovana posledica protipravne dejavnosti. Zato je premoženjska korist vselej protipravna, čeprav je zakon kot take izrecno ne opredeljuje.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza in ga sme zavrniti, če ugotovi, da je za pravilno odločitev v posamezni zadevi dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo. Dokazni predlog mora sprejeti le, če se izkaže, da bi lahko neizvedeni dokaz ustvarjal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti utegnil imeti za posledico izrek oprostilne sodbe.
uporabno dovoljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - izjava investitorja o odpravi pomanjkljivosti
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave investitorja, da je odpravil zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki v upravnem spisu ni bila podprta z nobenimi drugimi dokazi, utemeljeno presodilo, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Zato je ravnalo pravilno, ko je sporno upravno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Obe vozili sta za nastalo trčenje enako odgovorni: zavarovanec tožene stranke zato, ker ob zavijanju v levo ni bil zadosti pozoren, tožnik pa zato, ker je z motornim kolesom vozil po kolesarski stezi, pa pri tem svoje hitrosti ni uravnal s hitrostjo, ki je za vožnjo po kolesarski stezi dovoljena in ker je premalo upošteval, da so vozila na njegovi levi strani pred križiščem mirovala in mu onemogočila popoln razgled na dogajanje v križišču.
V postopku pred sodiščem prve stopnje se je dokaz, ki ga je predlagala tožeča stranka izjalovil. Stranka je zato na drugem naroku predlagala, naj sodišče postavi izvedenca. Ker stranka brez svoje krivde tega dokaza ni predlagala prej, je tak dokazni predlog upošteven.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 24, 29, 29/3, 34, 34/1-2, 35, 35/1, 35/2. ZUS člen 73.
azil - neverodostojen prikaz okoliščin in razlogov za zapustitev izvorne države - redni oz. pospešeni azilni postopek
Pospešeni azilni postopek je mogoče voditi in prošnjo za azil zavrniti v tem postopku kot očitno neutemeljeno je mogoče le, če je iz prosilčeve prošnje oz. splošno znanih dejstev očitno podan eden izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil. Če pa tožena stranka vodi posebni ugotovitveni postopek - prosilca celo večkrat zasliši in pridobi poročila o stanju v njegovi izvorni državi, ne more odločati na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, temveč v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil. Tudi v rednem postopku pa lahko prošnjo zavrne kot neutemeljeno, če ugotovi, da so tožnikove navedbe glede subjektivnih okoliščin za priznanje azila (razlogi za zapustitev izvorne države, okoliščine življenja v izvorni državi ipd.) neverodostojne in da zato niso podani razlogi za priznanje azila po 2. ali 3. odstavku 1. člena ZAzil in tudi ne za nevračanje prosilca v izvorno državo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se zagovornik ne strinja z zaključki sodišča glede obstoja utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora iz kateregakoli pripornega razloga, s tem uveljavlja razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).