presečni dan - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe - izdaja novih nematerializiranih delnic - nepopoln predlog
Pravica do novo izdanih delnic (kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev) pripada tistim osebam (delničarjem), v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice (hkrati) izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev,in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu (ali poznejši od dneva) vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno (samostojno).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22985
KZ člen 111, 111/1-3, 112, 112/6, 183, 183/3. EKČP člen 6, 6/3-č.ZKP člen 120, 120/4, 344, 344/1, 421, 421/3.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - varstvo in oskrba - zastaranje kazenskega pregona - sprememba obtožbe - izvajanje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Pri osebah, ki jih navaja KZ v 3. odstavku 183. člena, ni dovolj, da so pri njih podane osebne in posebne lastnosti, iz katerih praviloma izvira odnos nadrejenosti in podrejenosti, ampak je pomembno - to še posebno pri osebah, pri katerih skrb za otroka ni zakonsko določena-, ali je bila takšni osebi dejansko prepuščena skrb za učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo.
Kljub besedi "in" med varstvom in oskrbo v 3. odstavku 183. člena KZ to ne pomeni, da morata biti oba položaja podana kumulativno.
Ker ne v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi obramba ni predlagala neposrednega zaslišanja priče, ne more šele z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljati kršitve obdolženčeve pravice do zaslišanja priče v njegovi navzočnosti, ki izhaja iz č) točke 3. odstavka 6. člena EKČP.
Ker naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovalo dejstvo, ki za obstoj kaznivega dejanja ni materialnopravno relevanten, sodišče z njihovo zavrnitvijo ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe.
Določba 3. odstavka 421. člena ZKP je glede tega, od kdaj teče rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, specialna v odnosu na 4. odstavek 120. člena ZKP, po kateri teče rok za vložitev pravnega sredstva od zadnje vročitve (obdolžencu ali zagovorniku).
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora je treba glede na določbo 3. odstavka 421. člena ZKP vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel takšno odločbo.
Ker je obsojenec zahtevo za varstvo zakonitosti vložil po izteku roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124.ZOR člen 446.ZPod člen 187a. ZGD člen 533m.
pasivna legitimacija - sprememba dolžnika - statusna uskladitev prejšnje zavarovalne skupnosti - delitev zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost pravnih naslednikov
Določbe 120. in 124. člena ZTSPOZ/90 se nanašajo na primer, ko se je nekdanja zavarovalna skupnost le statusno uskladila z ZTSPOZ/90, ne urejajo pa položaja, ko se je zavarovalna skupnost ob uskladitvi z novo zakonsko ureditvijo hkrati tudi razdelila na več novih zavarovalnih subjektov. Morebitna hkratna delitev, ki sicer upošteva princip poprejšnje razdelitve poslovnih enot ali območnih skupnosti, je zato notranja stvar pravnih naslednikov. Ti upniku nekdanje zavarovalne skupnosti odgovarjajo solidarno po splošnih pravilih statusnega prava.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izguba pravne subjektivitete - obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe (torej "nastane") z vpisom v sodni register, izgubi pa to lastnost (torej "preneha") z izbrisom iz sodnega registra. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz sodnega registra dne 8.1.2002, je tega dne prenehala obstajati kot pravna oseba. Zato ne drži trditev tožene stranke, da prvotna tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku, v katerem se je glavna obravnava končala dne 23.11.2001. Sedanji toženi stranki takrat sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omogočiti sodelovanja v postopku in torej okoliščina, da ji ta možnost ni bila dana, ne more pomeniti obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, kot trdi v reviziji.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po poteku osmih dni, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena v zvezi s 3. odstavkom 421. člena ZKP).
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Navedba kaznivega dejanja v sklepu o priporu obsega le takšno konkretizacijo dejanja, da omogoča spoznanje, v zvezi s katerim historičnim dogodkom se pripor odreja. Ni potrebno, da so navedbe o kaznivem dejanju v tem sklepu zelo podrobne, saj pripor ni namenjen zbiranju dokazov, ampak se za ta namen uvede preiskava.
spor o pristojnosti - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - prebivališče zapustnika
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
spor o pristojnosti - aktivna politika zaposlovanja
Pri sporu med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB, ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo, zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nepravilno odločanje
Zatrjevane nepravilnosti pri odločanju dveh sodnikov ne utemeljujejo tudi sicer samo pavšalne trditve o monolitnosti in lokalnih predsodkih pri celem sodišču.
Pri odreditvi in podaljšanju pripora je treba upoštevati, da je ta poseg v sorazmerju s težo kaznivega dejanja in povzročeno škodo, ko gre za priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ne pa tudi pri ostalih pripornih razlogih, razen če bi bila odreditev ali podaljšanje pripora v očitnem nasprotju z določbami 3. odstavka 15. člena Ustave.
Zakon ne daje pravice predsednici senata, da bi dopolnjevala sodbo z razlogi in zahtevanimi popravki, ki bi sledili iz potrdila z dne 25.10.1996, in jo spremenila glede posojila toženca tožniku v tem smislu, da to ni toženčev strošek marveč del poplačila. Končno tudi ne sme poseči v sodbo tako, da bi tožencu v korist upoštevala še stroške v zvezi z dokupom, prodajo, dokumentacijo, dovoljenjem, opravili in obrestmi za založena sredstva.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši
Tožnik ne izpolnjuje nobenega od pogojev za pridobitev lastništva stanovanja, predvidenih z določbo prvega odstavka 116. člena SZ, saj preureditve skupnih prostorov v stanovanje ni opravil on, niti si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, ki ga je imel že rešenega s tem, da je bil imetnik pravice uporabe oziroma stanovanjske pravice na že obstoječem stanovanju, sedaj pa je najemnik. Z določbo 116. člena SZ je bil zasledovan namen ureditve do tedaj pravno povsem neurejenih razmerij, nastalih zaradi preureditve skupnih prostorov. Za imetnike stanovanjske pravice pa je bil z uveljavitvijo SZ predviden posebni režim transformacije njihovih (tudi do tedaj že pravno urejenih) razmerij v lastninska oziroma najemna. Zato zadošča že argument sodišča druge stopnje, da stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico, sploh ne morejo biti predmet pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
V obravnavani zadevi je tožnik doslej že skušal preprečiti ali doseči določitev drugega okrožnega sodišča, pač glede na to, kakšen je bil njegov subjektiven odnos do sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog za določitev drugega sodišča ni sredstvo za razreševanje konfliktnih situacij med osebjem sodišča in stranko in ne omogoča niti izbire sodišču, komu bo sodilo, niti stranki, katero sodišče naj ji sodi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23036
ZKP člen 354, 354/2, 344.KZ člen 27, 27/2.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - pravna kvalifikacija - pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - načelo kontradiktornosti v postopku z zahtevo
Sprememba opisa kaznivega dejanja, ki zadeva zgolj vprašanje pravne identitete med obtožbo in sodbo v zvezi s pravno presojo v obtožbi zatrjevanih oblik pomoči, se ne obravnava po merilih objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odmere kazni, če sodišče pri tem ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
prepoved reformatio in peius - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba izpodbijane sodbe
Prepoved spremembe na slabše se ne nanaša le na pravno opredelitev kaznivega dejanja in kazensko sankcijo, kot izhaja iz besedila 385. člena ZKP, pač pa tudi na dejansko stanje.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere zakon tako določa. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki ne določa več pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Piranu izreklo za stvarno nepristojno, je bil sprejet 4.10.2005, pravnomočen pa je postal 25.10.2005. To pomeni, da je bil sprejet sklep o nepristojnosti za reševanje sporne zadeve s strani okrajnega sodišča že takrat, ko socialno sodišče za reševanje teh sporov ni bilo več pristojno.