presečni dan - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe - izdaja novih nematerializiranih delnic - nepopoln predlog
Pravica do novo izdanih delnic (kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev) pripada tistim osebam (delničarjem), v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice (hkrati) izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev,in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu (ali poznejši od dneva) vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno (samostojno).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22985
KZ člen 111, 111/1-3, 112, 112/6, 183, 183/3. EKČP člen 6, 6/3-č.ZKP člen 120, 120/4, 344, 344/1, 421, 421/3.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - varstvo in oskrba - zastaranje kazenskega pregona - sprememba obtožbe - izvajanje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Pri osebah, ki jih navaja KZ v 3. odstavku 183. člena, ni dovolj, da so pri njih podane osebne in posebne lastnosti, iz katerih praviloma izvira odnos nadrejenosti in podrejenosti, ampak je pomembno - to še posebno pri osebah, pri katerih skrb za otroka ni zakonsko določena-, ali je bila takšni osebi dejansko prepuščena skrb za učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo.
Kljub besedi "in" med varstvom in oskrbo v 3. odstavku 183. člena KZ to ne pomeni, da morata biti oba položaja podana kumulativno.
Ker ne v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi obramba ni predlagala neposrednega zaslišanja priče, ne more šele z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljati kršitve obdolženčeve pravice do zaslišanja priče v njegovi navzočnosti, ki izhaja iz č) točke 3. odstavka 6. člena EKČP.
Ker naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovalo dejstvo, ki za obstoj kaznivega dejanja ni materialnopravno relevanten, sodišče z njihovo zavrnitvijo ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe.
Določba 3. odstavka 421. člena ZKP je glede tega, od kdaj teče rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, specialna v odnosu na 4. odstavek 120. člena ZKP, po kateri teče rok za vložitev pravnega sredstva od zadnje vročitve (obdolžencu ali zagovorniku).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23036
ZKP člen 354, 354/2, 344.KZ člen 27, 27/2.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - pravna kvalifikacija - pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - načelo kontradiktornosti v postopku z zahtevo
Sprememba opisa kaznivega dejanja, ki zadeva zgolj vprašanje pravne identitete med obtožbo in sodbo v zvezi s pravno presojo v obtožbi zatrjevanih oblik pomoči, se ne obravnava po merilih objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odmere kazni, če sodišče pri tem ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
prepoved reformatio in peius - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba izpodbijane sodbe
Prepoved spremembe na slabše se ne nanaša le na pravno opredelitev kaznivega dejanja in kazensko sankcijo, kot izhaja iz besedila 385. člena ZKP, pač pa tudi na dejansko stanje.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere zakon tako določa. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki ne določa več pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Piranu izreklo za stvarno nepristojno, je bil sprejet 4.10.2005, pravnomočen pa je postal 25.10.2005. To pomeni, da je bil sprejet sklep o nepristojnosti za reševanje sporne zadeve s strani okrajnega sodišča že takrat, ko socialno sodišče za reševanje teh sporov ni bilo več pristojno.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče druge stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za (še nadaljnji) znesek 450.000 SIT s pripadki, saj se tožnica zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila in je bil zato njen zahtevek za znesek 1,100.000 SIT s pripadki pravnomočno zavrnjen že s sodbo, izdano na prvi stopnji. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, znaša torej le 450.000 SIT in ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08961
ZGD člen 394, 395, 398, 456.ZM člen 107, 107/1-7.
menica - obvezne sestavine menice - podpis izdajatelja - žig pravne osebe - aktivna legitimacija družbenikov izbrisane družbe
Žig nadomešča le označbo firme gospodarske družbe na menici, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo podpisati menico tako, kot se podpisujejo v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, deponiranim pri sodnem registru, ne pa pri organizaciji, ki opravlja finančni promet
objektivna odgovornost - solidarna odgovornost - nevarna dejavnost - podiranje dreves ob javni cesti - odgovornost investitorja in izvajalca del
Podiranje dreves ob javni cesti je nevarna dejavnost. Obe revidentki je treba opredeliti kot osebi, ki sta se v obravnavanem primeru ukvarjali s podiranjem dreves, le da so zanju to nevarno delo v okviru dogovorjene akcije opravili njuni krajani. Za škodo, nastalo tožnikoma zaradi padca drevesa na mimo vozeči avto, odgovarjata solidarno, ker je šlo za njuno skupno delovanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22997
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1, 427, 340, 340/1-1. ZKP (1977) člen 168, 168/4. KZ (1977) člen 100.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - glavna obravnava - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - preiskava - navzočnost strank pri zaslišanju prič - posilstvo - sostorilstvo
Ne zadošča, če se vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je samostojno pravno sredstvo, sklicuje na vsebino zahteve, ki jo je zoper isto pravnomočno odločbo vložil drug upravičenec.
Kaznivo dejanje posilstva je mogoče storiti tudi v sostorilstvu.
spor o pristojnosti - nesreča pri delu - spor med oškodovancem in zavarovalnico
v obravnavanem primeru ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med oškodovancem in zavarovalnico iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo. Gre torej za premoženjski spor iz civilnega, obligacijskega razmerja, za katere je pristojno redno sodišče (1. člen ZPP).
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec, ki je osebno vložil revizijo, med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je vložil revizijo sam, nima pa tega po zakonu pravice, je revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
Zakon ne daje pravice predsednici senata, da bi dopolnjevala sodbo z razlogi in zahtevanimi popravki, ki bi sledili iz potrdila z dne 25.10.1996, in jo spremenila glede posojila toženca tožniku v tem smislu, da to ni toženčev strošek marveč del poplačila. Končno tudi ne sme poseči v sodbo tako, da bi tožencu v korist upoštevala še stroške v zvezi z dokupom, prodajo, dokumentacijo, dovoljenjem, opravili in obrestmi za založena sredstva.
Pri odreditvi in podaljšanju pripora je treba upoštevati, da je ta poseg v sorazmerju s težo kaznivega dejanja in povzročeno škodo, ko gre za priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ne pa tudi pri ostalih pripornih razlogih, razen če bi bila odreditev ali podaljšanje pripora v očitnem nasprotju z določbami 3. odstavka 15. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nepravilno odločanje
Zatrjevane nepravilnosti pri odločanju dveh sodnikov ne utemeljujejo tudi sicer samo pavšalne trditve o monolitnosti in lokalnih predsodkih pri celem sodišču.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši
Tožnik ne izpolnjuje nobenega od pogojev za pridobitev lastništva stanovanja, predvidenih z določbo prvega odstavka 116. člena SZ, saj preureditve skupnih prostorov v stanovanje ni opravil on, niti si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, ki ga je imel že rešenega s tem, da je bil imetnik pravice uporabe oziroma stanovanjske pravice na že obstoječem stanovanju, sedaj pa je najemnik. Z določbo 116. člena SZ je bil zasledovan namen ureditve do tedaj pravno povsem neurejenih razmerij, nastalih zaradi preureditve skupnih prostorov. Za imetnike stanovanjske pravice pa je bil z uveljavitvijo SZ predviden posebni režim transformacije njihovih (tudi do tedaj že pravno urejenih) razmerij v lastninska oziroma najemna. Zato zadošča že argument sodišča druge stopnje, da stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico, sploh ne morejo biti predmet pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
V obravnavani zadevi je tožnik doslej že skušal preprečiti ali doseči določitev drugega okrožnega sodišča, pač glede na to, kakšen je bil njegov subjektiven odnos do sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog za določitev drugega sodišča ni sredstvo za razreševanje konfliktnih situacij med osebjem sodišča in stranko in ne omogoča niti izbire sodišču, komu bo sodilo, niti stranki, katero sodišče naj ji sodi.
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora je treba glede na določbo 3. odstavka 421. člena ZKP vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel takšno odločbo.