novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - kraj storitve - sprememba pogodbe
Čeprav je bila tožniku izdana "odločba o razveljavitvi individualne pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja", je šlo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je potrdil tudi delodajalec, poleg tega pa je tožniku delovno razmerje prenehalo brez odpovednega roka.
ZDR kot sestavino pogodbe o zaposlitvi določa tudi kraj opravljanja dela (4.alinea 1. odstavka 29. člena ZDR). Če je delodajalec delavca želel premestiti na drugo gradbišče, pogodba o zaposlitvi pa te možnosti ne določa, bi moral zaradi spremenjenih okoliščin delavcu predlaga spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi oz. skleniti novo (47. člen ZDR). Zato ne gre za kršitev pogodbe o zaposlitvi, če se delavec po odredbi direktorja o premestitvi ne zglasi na delu na drugem gradbišču.
Nespoštovanje obvestila o premestitvi na drugo gradbišče ne predstavlja okoliščine po 2. odstavku 83. člena ZDR, zardi katere delodajalec delavcu v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bil dolžan omogočiti zagovora.
ZOR člen 210, 371, 374, 210, 371, 374. ZIZ člen 279, 279.
neupravičena pridobitev - zastaralni rok - medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev - neutemeljena začasna odredba - povračilo škode - dokazno breme
374. čl. ZOR res določa triletni zastaralni rok, vendar pa le za terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev, v obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev iz pogodbe. Znesek, ki je bil preveč plačan, ni bil plačan na podlagi pogodbe, ampak je bil plačan brez pravne podlage. Zato veljajo zanj določbe o neupravičeni pridobitvi (210. čl. ZOR in nasl.)
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.
Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.
Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.