ZOR člen 210, 371, 374, 210, 371, 374. ZIZ člen 279, 279.
neupravičena pridobitev - zastaralni rok - medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev - neutemeljena začasna odredba - povračilo škode - dokazno breme
374. čl. ZOR res določa triletni zastaralni rok, vendar pa le za terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev, v obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev iz pogodbe. Znesek, ki je bil preveč plačan, ni bil plačan na podlagi pogodbe, ampak je bil plačan brez pravne podlage. Zato veljajo zanj določbe o neupravičeni pridobitvi (210. čl. ZOR in nasl.)
procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka
Z listino, ki sicer izkazuje, da je imel dolžnik tri leta pred vloženim predlogom dolg tudi do drugega upnika, pri čemer pa iz nje sploh ni razvidna nadaljnja usoda te terjatve, ni mogoče niti s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja še drugih upnikov kot procesne predpostavke za uvedbo stečajnega postopka.
Ponudbene cene glede na dogovor o obračunu del glede na dejansko opravljeno delo in vgrajen material zato ni moč šteti kot dogovorjene cene storitve po 3. odstavku 643. člena OZ, kjer gre sicer za ceno oziroma izračun brez izrecnega jamstva za njegovo pravilnost, ki pa pogojuje upravičenje podjemnika za dodatno plačilo, to je za plačilo večje količine materiala kot je bila predvidena ob sklenitvi pogodbe in večjega obsega del od predvidenega (torej za plačilo presežnih del) s pojasnilno dolžnostjo podjemnika, da ob višjih (neogibnih) stroških obvesti naročnika takoj, ko ugotovi, da bodo nastali. Zgoraj navedeni zapis na 3. strani ponudbe pa kaže, da sta pravdni stranki plačilo po dejansko opravljenem delu in porabljenem materialu izrecno dogovorili, kar izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
razlaga pogodbe - cena storitve - ddv (prometni davek)
Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo kot odločilno, da sta pravdni stranki v Pogodbah (oziroma aneksih) izrecno dogovorili, da v ceno minute ni vključen prometni davek (oziroma DDV). In ker sta dogovorili kot osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to (smiselno) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče.
Davčno prevalitev predpostavlja že sam sistem DDV. Zato zanjo ni potreben kakšen poseben dogovor.
Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO-1 člen 1, 1.
zamudne obresti - izračun
Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
Pravno varovani interes upnika je v izvršitvi s sodno odločbo ugotovljene obveznosti, zato upnika pri uporabi pravice iz 269. člena OZ omejuje načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
ZVGLD člen 21, 71, 71/4, 72, 21, 71, 71/4, 72. ZOR člen 154, 154.
odškodninska odgovornost lovske organizacije - nalet divjadi
Za odškodninsko odgovornost lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti, veljajo splošna pravila odškodninske odgovornosti (4. odstavek 71. člena ZVGLD).
izvršba na premičnine - dejanske ovire za opravo izvršbe - ustavitev izvršbe - namen izvršilnega postopka
Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.