Ponudbene cene glede na dogovor o obračunu del glede na dejansko opravljeno delo in vgrajen material zato ni moč šteti kot dogovorjene cene storitve po 3. odstavku 643. člena OZ, kjer gre sicer za ceno oziroma izračun brez izrecnega jamstva za njegovo pravilnost, ki pa pogojuje upravičenje podjemnika za dodatno plačilo, to je za plačilo večje količine materiala kot je bila predvidena ob sklenitvi pogodbe in večjega obsega del od predvidenega (torej za plačilo presežnih del) s pojasnilno dolžnostjo podjemnika, da ob višjih (neogibnih) stroških obvesti naročnika takoj, ko ugotovi, da bodo nastali. Zgoraj navedeni zapis na 3. strani ponudbe pa kaže, da sta pravdni stranki plačilo po dejansko opravljenem delu in porabljenem materialu izrecno dogovorili, kar izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK01979
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - materialnopravni pobot - procesni pobot
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.
ZST člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154, 154/1, 154/2.
oprostitev plačila sodnih taks - končni uspeh stranke v pravdi
1.odst. 17. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST, ki določa, da če v pravdnem, kazenskem ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve in sicer v sorazmerju s tem, kolikor je oproščena stranka uspela v postopku. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče moralo glede takse za pritožbo upoštevati, da sta se pravdni stranki zoper sodbo pritožili, nobena pa s pritožbo ni uspela, zato bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške. Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v postopku, je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
izvršba na premičnine - dejanske ovire za opravo izvršbe - ustavitev izvršbe - namen izvršilnega postopka
Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.
odgovornost za škodo - prispevek oškodovanca - vzročna zveza
Vzročna zveza med škodnim dejanjem in nastalo škodo mora biti neprekinjena, nepretrgana in je odgovorna oseba lahko odgovorna samo za tisto škodo, ki je nastala do prekinitve vzročne zveze, ne pa kasneje.