pritožba zoper sklep višjega sodišča - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena po izteku roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - neutemeljena pritožba - zavrnitev pritožbe
Iz povzetega poteka zadnjega dela postopka je razvidno, da sta se pritožnika pritožila že zoper tri sklepe višjega sodišča, čeprav jima je bilo že večkrat pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje) in da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.
Pravnomočnih odločitev z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (primerjaj 158. člen Ustave RS). Pritožnica zato neutemeljeno vztraja pri že zatrjevanih procesnih kršitvah, ki jih v tem pritožbenem postopku ne more več uveljavljati.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - dejanska raba površin - namenska raba - pretekla raba - prostorski akti
Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.
Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 47, 47/3, 50.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - lastninjenje družbenih nepremičnin - uporaba parkirišča - izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kriteriji zajemajo časovno obdobje od izgradnje stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja družbenih zemljišč. Odločilni so torej pretekla raba in pretekla dejanska urejenost do lastninjenja družbenih zemljišč ter merila in pogoji prostorskih aktov za navedeno obdobje, ne pa sedanja raba oziroma sedanja dejanska urejenost ter sedanji standardi, na kar se v pritožbi neutemeljeno sklicujeta prvi in drugi nasprotni udeleženec.
ZPP člen 243, 350, 350/2. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. OZ člen 186, 186/1, 433. ZGD-1 člen 623, 623/6, 636.
odškodnina - delovna nesreča - padec v globino - padec z lestve - statusno preoblikovanje družbe - delitev - delitveni načrt - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Pravno razmerje, ki je predmet te pravde, ni delovno razmerje A. A. (ki je nedvomno prešlo z njene prednice na prvo toženko), temveč razmerje med javnim zavodom, ki iztožuje odškodnino, ker je moral plačevati delavčevo zdravljenje in nadomestila njegove plače, ko ta ni bil zmožen za delo, in za delovno nezgodo odgovornim delodajalcem. Ko delitveni načrt jasno in določno ne razporeja, na koga preide to obveznostno razmerje, je odločilno, da se je delavec poškodoval v okvirih izvajanja tiste dejavnosti, ki se je z njene pravne prednice (ki je ohranila zgolj kabelsko dejavnost) prenesla na prvo toženko. Ta dejavnost in sporna obveznost sta tesno povezani, tvorita nekakšen zaokrožen premoženjski sklop ali podjetniško celoto in je zato takšna razlaga bližje pojmu obveznosti prenosne družbe v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo po delitvenem načrtu, v smislu šestega odstavka 623. člena ZGD-1.
Varovalni obroč lestve je zelo verjetno segal preko ravnine ograje podesta, zagotovo pa ji je bil preblizu; sestop ni bil enostaven, treba se je bilo tlačiti za ograjo, zlahka pa je bilo nanjo stopiti. Zanemarjeno je bilo tveganje padca v globino.
Preozek podest oziroma njegova ograja, postavljena preblizu hrbtnemu varovalu lestev, tako da jo lahko sestopajoči z nogo nehote doseže in stopi nanjo, je bila torej jasno predvidljiv vir nevarnosti za hudo poškodbo. Ta in takšna predvidljivost pa že vzpostavlja tudi odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih.
Pritožbeno sodišče se samo ne ozira k vsemu gradivu, ki je bilo zbrano v prvostopenjskem sojenju. Svojega sojenja ne začne tako, da najprej preuči ves prvostopenjski spis. Vedno izhaja iz izpodbijane sodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru določenih in v zemljiško knjigo vpisanih deležev, ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino je v tem, da je pri solastnini določen idealni delež vsakega lastnika v razmerju do celote, pri skupni lastnini pa deleži niso določeni. Novejša sodna praksa res izpostavlja, da določitev deleža na skupni lastnini še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi to, da je toženka po prejemu pravnomočne sodbe o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju sama predlagala vpis solastnine (in ne skupne lastnine) v zemljiško knjigo, zemljiška knjiga pa je tak predlog tudi realizirala. Prav ta okoliščina je ključen razlikovalni element, ki obravnavano zadevo pomembno loči od sodne prakse, ki jo navaja toženka, kjer takšni zemljiškoknjižni vpisi po ugotovljenih deležih na skupnem premoženju še niso bili izvedeni. Ker je do vpisa deležev v zemljiško knjigo prišlo prav na pobudo toženke in ob upoštevanju dejstva, da nobena od strank ni ugovarjala zemljiškoknjižnemu sklepu o vpisu, sta stranki očitno konkludentno pristali na to, da je bila delitev opravljena.
Bistveno je, da je tožnik stroške za obratovanje in vzdrževanje solastne nepremičnine izkazal s predloženimi računi. Vsi izkazani stroški so pravilno opredeljeni kot posli rednega upravljanja stvari v solastnini, zato sta za njihovo kritje odgovorna oba solastnika v razmerju z velikostjo idealnih deležev. Kako tožnik nadalje knjiži stroške (ki so nesporno nastali), zato ni relevantno in ne vpliva na višino obveznosti toženke. Posledično je sodišče pravilno zavrnilo dokaz z izvedencem računovodske stroke, ki bi vpogledal v izkaze, bilance in sezname osnovnih sredstev, saj je bil ta predlagan za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - arbitražna odločba - vsebina izreka odločbe - vsebina dogovora - dogovor o pravdnih stroških - odločitev sodišča
Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških pravdnega postopka ni bilo dolžno upoštevati vsebine arbitražnih odločb. Iz izrekov arbitražnih odločb namreč ni razvidno, da bi arbitraža odločila tudi o stroških pravdnega postopka. Učinek pravnomočnosti arbitražnih odločb za izpodbijano stroškovno odločitev ni pomemben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085650
ZOR člen 103, 103/1, 117, 117/1, 141, 141/1. ZZZDR člen 108, 111. ZPP člen 184, 184/3.
prodajna pogodba za nepremičnino - overjen podpis prodajalca - neoverjen podpis na pogodbi - mladoletnik kot pogodbena stranka - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - soglasje staršev - odsotnost soglasja - navzkrižje koristi staršev in otrok - veljavnost prenosa lastništva - pravni učinki pogodbe - neveljavnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - delna ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - prava pogodbena volja strank - okoliščina, znane ob sklenitvi pogodbe - napake volje - opravičljiva zmota - pogodba v korist tretjega - posojilna pogodba - oderuške obresti - plačilo dolga - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovalna doba - dobra vera priposestvovalca - laična stranka - sprememba tožbe - pravilna označba nepremičnine - odločanje mimo tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota - oderuška pogodba
Za odsotnost potrebnega soglasja CSD je bila na podlagi ZZZDR predvidena sankcija neveljavnost pogodbe, ki jo sodna praksa interpretira kot izpodbojnost sklenjene pogodbe, kar je izpostavljeno in obrazloženo tudi v izpodbijani sodbi.
Vprašanje potrebnosti soglasja CSD je v sodni praksi sporno oziroma nerazrešeno. V primeru uporabe 108. člena ZZZDR, soglasje matere tožnika, glede na očitno navzkrižje interesov v konkretnih okoliščinah, ne more zadostovati.
OZ člen 3, 9, 9/1, 70, 70/1, 72, 72/1, 73, 73/1, 82, 82/1, 120, 120/4. ZDARS-1 člen 9, 9/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 5a. ZCes-2 člen 3, 3/1, 7, 65.
avtocesta in hitra cesta - upravljanje in vzdrževanje avtoceste - Družba za avtoceste (DARS) - pogodba o sodelovanju - odstranjevanje ovir - odstop od pogodbe - zastopanje - učinki zastopanja - prekoračitev pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičeno zastopanje - razlaga pogodb - splošni pogoji pogodbe
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da so bili pogoji za odstop od Pogodb jasno določeni (13. člen Pogodb ter osmi odstavek 5. točke Tehničnih specifikacij), direktor področja vzdrževanja pa na podlagi tretjega odstavka 17. člena Pogodb ni imel pooblastila, da bi te spreminjal. To pomeni, da gre za neupravičeno zastopanje (73. člen OZ) in ne za prekoračitev pooblastila (72. člen OZ). Direktor področja vzdrževanja je v elektronskem sporočilu v toženkinem imenu sprejel odločitev, za katero ni imel njenega pooblastila. S tem, da je obvestil tožnico, da se izrečeni ukrepi ne bodo vštevali k ukrepom za odstop od Pogodb, je ravnal v nasprotju z upravičenjem iz 17. člena Pogodb. Na podlagi tega določila je bil pristojen za izrek sankcij, torej za odločitev, ali tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti. Ni pa bil pristojen za odločanje, ali bo tožnica zaradi izrečenih ukrepov odstopila od Pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084773
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - predlagalni nepravdni postopek - posebni postopki - zavrženje predloga - litispendenca - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - možnost udeležbe v postopku - učinek pravnomočnosti odločbe - argument analogije - procesna dejanja sodišča - poziv stranki k izjavi - vloga brez pravnih učinkov
Obravnavani položaj, v katerem so osebe pred seznanitvijo s strani sodišča, da o isti stvari že teče postopek, vložile samostojen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k istim stavbam, v zakonu ni izrecno urejen, je pa o dolžnem procesnem ravnanju sodišča mogoče sklepati ob uporabi argumenta analogije. Vložitev predloga je tako treba šteti za izjavo volje po udeležbi v postopku, ki že teče, navedbe v predlogu in ostalih vlogah pa kot procesno dejanje v tistem postopku.
začasna odredba - blokada denarnih sredstev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - skrivanje premoženja - sprememba oblike premoženja - finančno stanje dolžnika
Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnici, da že sama sprememba likvidnostnega stanja brez dodatnih okoliščin predstavlja ogrožajočo situacijo v premoženjskem stanju dolžnika v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki lahko vodi do najmanj otežitve izvršbe.
Tudi sicer le slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.
Zatrjevano neevidentiranje terjatve tožeče stranke v poslovnih knjigah tožene stranke še ne pomeni zmanjševanja premoženja tožene stranke, temveč le prikazovanje boljšega finančnega stanja družbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084796
ZIZ člen 272, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - učinek sklepa o začasni odredbi - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov
Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.
izločitev dokazov - ekskluzija dokazov - video posnetek kot dokaz - izvajanje videonadzora - pravica do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - obdelava osebnih podatkov - poseg v pravice zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - pričakovana zasebnost - test razumnega pričakovanja zasebnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da tudi, ko ne gre za neposredno kolizijo dveh prizadetih ustavnih pravic, to še ne pomeni, da so dokazi pridobljeni s strani zasebnikov, ki niso oškodovanci kaznivega dejanja, nezakoniti, kot skuša poenostavljeno prikazati pritožnik. V takšnih primerih je potrebno namesto tehtanja uporabiti test pričakovane zasebnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085627
OZ člen 336, 336/1, 346.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne teči zastaralni rok - začetek teka zastaranja obogatitvenega zahtevka - višina glavnice - potrošniški spor - kreditna pogodba - pravica do dostopa do sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je petletni zastaralni rok za kondicijski zahtevek začel teči že v letu 2015. Tožeča stranka je šele 28. 2. 2023 na podlagi kreditne pogodbe, katere ničnost uveljavlja, preplačala glavnico v višini 120.116,23 EUR, zato pred tem datumom ni imela podlage za uveljavitev kondicijskega zahtevka.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Pritožnica je šele v pritožbi navedla, da denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nov predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - stik otroka s staršem - stiki med šolskimi počitnicami - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - posebej utemeljeni razlogi - dokazni standard verjetnosti
Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.
neupravičena pridobitev - solastnina - oddajanje v najem - stroški upravljanja - najemnina - delno plačilo
Že iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka upravičena do svojega deleža najemnin, zmanjšanih za stroške, ne glede na to, da sicer pri oddajanju poslovnih prostorov ni sodelovala in souporabe tudi ni zahtevala. Do tega je upravičena na podlagi zakona, iz katerega je jasno, da je za to tožena stranka obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Zgolj zato, ker je tožena stranka prostore oddajala v najem, tožeča stranka pa souporabe prostorov ni zahtevala, še ni mogoče zaključiti, da bi tožeča stranka v tako prikrajšanje privolila.
Zunanjega upravnika tožena stranka torej ni najela, temveč je te storitve opravljala sama. Vendar pa bi pri tem, sploh glede na to, da je tožeča stranka ugovarjala tako pavšalno navedenemu obsegu del kot tudi njegovi vrednosti (zaradi česar sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati dodatnega materialnoprocesnega vodstva), morala natančneje podati trditve o tem, katera dela v zvezi z upravljanjem je dejansko opravila.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Očitana kršitev prekluzij na način, da sodišče upošteva navedbe ali dokaze, ki jih naj ne bi smelo, lahko kvečjemu pomeni relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085278
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 16, 16/1, 47, 48, 48/2. ZZK-1 člen 11. SPZ člen 107, 127a, 127b.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - potrebno strokovno znanje - ustavitev postopka - povezane nepremičnine - glavna nepremičnina - pomožna nepremičnina - povezanost stavbe in zemljišča - odločba sodišča - parcelacija zemljišč
Po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 namreč sodišče izvedenca ustrezne stroke postavi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V predmetnem primeru je obstoj in obseg pripadajočega zemljišča sporen, saj predlogu predlagateljice nasprotni udeleženci skozi celoten postopek jasno in izrecno nasprotujejo.
Opredelitev nalog izvedenca je namreč v pristojnosti sodišča, ki je odmero zemljišča pod stavbo, ki naj dobi svojo parcelno številko, izvedenki odredilo ob sklicevanju na pravni položaj povezanih nepremičnin.
Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo in pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča. SPZ-B je zato uvedel institut povezanih nepremičnin, ki ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine), za kar gre tudi v primeru predlagateljičine stavbe.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni postavila predloga za ugotovitev obstoja povezanih nepremičnin. Po že prej pojasnjenem poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1).
osebni stečaj fizične osebe - posebna pravila o stečajni masi - izterjava stalnih prejemkov - pokojnina
V stečajno maso stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje ni določilo zneska, ki se bo zasegel dolžniku za poplačilo upnikov, pač pa je zgolj naložilo izplačevalcu stalnih prejemkov (ZPIZ), kako naj pravilno rubi prejemke.
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3. ZVEtL-1 člen 3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - ustavitev pritožbenega postopka - domneva umika pritožbe - delno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - izdaja in vročitev plačilnega naloga - napačen poziv sodišča - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - opravičljiva zmota - pravilna izpolnitev
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost.