CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
predaja drugi državi članici - evropski nalog za prijetje in predajo
Predvsem pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, legitimno zavzemanje sodstva v Republiki Poljski za ohranitev njihovega neodvisnega položaja v odnosu do zakonodajne in izvršilne oblasti, nikakor ni dopustno razlagati v smeri, da bi to v povsem konkretnih primerih kazenskih postopkov zoper domnevne storilce kaznivih dejanj pomenilo tudi nezaupanje v materialnopravno neodvisnost sodnega odločanja poljskih sodišč, ali kakorkoli vzbujalo dvom v poštenost sojenja.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstvo - prostorska stiska
Sodna praksa je glede ugovora prezasedenosti jasna in enotna. Gre za sistemski problem države, katere zakonska dolžnost je osebam, ki izpolnjujejo pogoje, nuditi institucionalno varstvo v skladu s predpisanimi prostorskimi in kadrovskimi pogoji. Vendar problema prezasedenosti zavodov ni mogoče reševati tako, da se v posameznem primeru nujno potrebnega ukrepa sprejema v varovani oddelek, ne bi izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013454
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. SPZ člen 67, 105, 105/1, 117, 117/1. OZ člen 168. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
V tožbi sami tožeča stranka sploh ni opredelila obdobja, na katerega se nanašajo njeni zahtevki. Priložila pa je listine: izpis odprtih postavk in račune. Ene in drugo so sicer lahko dokazi, ti pa ne morejo nadomeščati trditev. 212. člen ZPP namreč jasno razlikuje med trditvami in dokazi.
Na temelju sklenjenih pogodb tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati ničesar, saj upravniki sami niso bili pogodbene stranke. Vse štiri pogodbe, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, sta namreč sklenili tožeča stranka in prva toženka, pri čemer je bila prva toženka vselej zastopnica etažnih lastnikov. Na pogodbenem pravnem temelju bi lahko tožeča stranka kvečjemu zahtevala plačilo od etažnih lastnikov, ne pa od toženk. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj, na drugi strani pa etažni lastniki. Upravnik je namreč le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ne pogodbena stranka. Tožeča stranka ne navaja, da se je upravnik zavezal plačevati toplotno energijo, ki jo je dobavljala tožeča stranka etažnim lastnikom. Upravitelj pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Tretji osebi je namreč dolžan na njeno zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Tožeča stranka bi lahko zahtevala kvečjemu odškodnino od toženk, če bi toženke kršile to svojo obveznost. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ).
Upravniki niso kršili svojih dolžnosti, ker ni bilo določeno delitveno razmerje za razdelitev izdatkov za toploto med stavbami, in očitno tudi ne med etažnimi lastniki samimi. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Odločanje o razdelitvi stroškov med samimi stavbami v soseski, in o delitvi stroškov znotraj posamezne stavbe, pa je posel upravljanja. Tega lahko sklenejo le etažni lastniki sami (prvi odstavek 117. člena in 67. člen SPZ). Prvi odstavek 117. člena SPZ se sicer nanaša le na upravljanje skupnih delov. Glede upravljanja posameznega dela zgradbe, kolikor se nanaša na dobavo toplotne energije, pa že iz povsem stvarnih razlogov ne more veljati nič drugega. Upravniki teh odločitev ne sprejemajo sami, za opustitev sprejetja takih odločitev pa zato tudi praviloma niso odgovorni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odklonitev dela
Tožena stranka je tožniku neutemeljeno očitala, da je brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik to storil na predlog sporne priče. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da naj bi tožnik izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem njegovih pravic, prav tako ne more predstavljati hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi jo tožnik storil naklepno oziroma iz hude malomarnosti in ki naj bi bila podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
pravda za predodelitev otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna določitev stikov - otrokova največja korist - izjava mladoletnega otroka - omejitev pravice do stikov - skupno starševstvo - starost otroka - konfliktnost med starši - psihična obremenitev otroka - nerezident
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je načeloma pravica do stikov neomejena in da jo ima tudi nerezidenčni starš, razloge za omejitev stikov pa mora izkazati tisti, ki tako omejitev zahteva. Tožnici to ni uspelo.
Prvostopenjsko sodišče je razumno pojasnilo, da izjava mladoletnega otroka ne more imeti odločilne teže in da jo je treba obravnavati v kontekstu velikega konflikta med obema staršema. Pravilno je pojasnilo, da želja in korist otroka nista sopomenki.
pogoji za pogojni odpust - izboljšanje zdravstvenega stanja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - namestitev v varovani oddelek - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - opustitev zdravljenja
Predčasen odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom je mogoč le v primeru, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev. Diagnozo paranoidna shizofrenija so potrdili tudi drugi zdravniki in izvedenci v predhodnih postopkih, zato ni mogoče slediti pritožbi v tem, da se vsi izvedenci in lečeči zdravniki motijo pri postavitvi diagnoze, ker nimajo potrebnega strokovnega znanja, medtem ko naj bi le - tega pritožnica sama pridobila, tudi v tujini, izkušnje pa pri lastnem sinu.
višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - skrb za mladoletne otroke - koristi otroka kot pravni standard - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe
Stališče, da preživninski zavezanec ne dolguje obresti za razliko, ki se od njega terja po tožbi za zvišanje preživnine, preden se ne ugotovi, ali je res dolžan plačevati več, kot plačuje, podpira po metodi nasprotnega argumenta stališče, da je v primeru, ko ne plačuje ničesar in se preživnina terja prvič, zavezanec dolžan plačati tudi obresti.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izpodbijanje izvedenskega mnenja - osebni pregled pri sodnem izvedencu - paranoidna shizofrenija - marihuana - ogrožanje zdravja - sklep o uvedbi postopka - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica stranke do izjave - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov
V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri njem obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi življenja drugih.
Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oz. nekritičnosti do svojih preteklih ravnanj in trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno, ne vzbudi. Enako velja za trditev, da s strani izvedenca v petih do desetih minutah ni bil temeljito pregledan, saj kvaliteta pregleda ni nujno povezana s časom, ki je zanj porabljen. Pri tem spregleda, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na medicinsko dokumentacijo.
nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora - korekturna dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spora, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. Sodišče lahko v to vrednost poseže le, če je v tožbi navedena vrednost spora očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije. V obravnavani zadevi ima tožeča stranka interes, da se uresničijo pravne posledice odpovedi zakupne pogodbe glede nepremičnin. Oceni njenega interesa za odločitev o zahtevku zato ni mogoče oporekati z vrednostjo nepremičnin, katerih posest se zahteva.
postopek prisilne likvidacije - ustavitev postopka - začetek stečajnega postopka - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - upravitelj kot zastopnik dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - družbenik dolžnika - edini družbenik - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - prezadolženost - bilanca stanja - povečanje vrednosti premoženja - obrazloženost sklepa
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
vročanje - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 11. 7. 2017 je bil toženi stranki vročen 28. 7. 2017. Naslednji dan je začel teči 15 dnevni rok iz 34. člena ZST-1 za plačilo sodne takse oziroma vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je tožena stranka šele dne 14. 5. 2018 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sodišče ugotovilo, da je prepozen in ga posledično zavrglo.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013275
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 14, 95, 95/2, 108, 335, 335-4, 366. URS člen 25.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje nasilja v družini - soprispevek oškodovanca - nedopusten poseg v čast in dobro ime - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - pravica do pritožbe - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna kategorija. ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje, vendar mora sodišče ob pretresanju, ali so ti izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v navedeno ustavno pravico. Toženec pritožbe res ni podpisal, je pa pritožbi priložil (k njej spel) novo pooblastilo odvetniku, ki ga je zastopal že pred sodiščem prve stopnje, na pooblastilu pa sta toženčev in odvetnikov podpis. V taki situaciji je treba šteti, da je pritožba podpisana.
ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - poškodba prstov leve roke - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za skaženost
Tožnici, ki je v delovni nesreči utrpela prerez globoke in povrhnje upogibalke sredinca leve roke, prerez živca na mezinčevi stani sredinca leve roke in prerez arterije na mezinčevi strani sredinca leve roke, je bila odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 29.500,00 EUR, kar je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo.
stroški postopka - ugotovitev obstoja terjatve - načelo uspeha - okoliščine primera - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Po takem pravilu je postopalo tudi sodišče prve stopnje. Kot posebne okoliščine primera, ki so narekovale nepriznanje stroškov tožeči stranki za delen uspeh v pravdi, je upoštevalo, da tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad stečajno dolžnico v prijavi terjatve ni natančno navedla datuma in višine posameznih plačil, katerih povrnitev je zahtevala od tožene stranke. Dejstev v zvezi s temi okoliščinami tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločitev oprlo tudi na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-5, 2-6, 3.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta v tem stečajnem postopku delo upravitelja opravljali dve osebi, in sicer A. A. od 3. 7. 1996 do 19. 12. 1997, B. B. od 19. 12. 1997 do 15. 3. 2004, in od 15. 3. 2004 dalje ponovno A. A. Upraviteljema je celotno nagrado odmerilo po Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur. l. RS, št. 16/2002), ker so bila vsa dejanja, ki se nagrajujejo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008), ki se uporablja od 13. 6. 2009 dalje, opravljena pred tem dnem.
Sodišče prve stopnje je pri razdelitvi nagrade med upravitelja upoštevalo vsa opravila, ki jih je navedla upraviteljica ter glede na težavnost ter obseg teh, ob upoštevanju specifičnih okoliščin postopka, pravilno odločilo, da se nagrada med upravitelja razdeli tako, da A. A. prejme 58%, B. B. pa 42%.