ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
jamčevanje za stvarne napake - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - cesija - veljavnost cesije - obvestitev dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - avstrijsko pravo - prodajna pogodba
Iz pogodbene določbe o plačilu 50 % zneska v 360 dneh po dobavi je mogoče narediti materialnopravni sklep, da je imela tožeča stranka pravico od tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti 25. 2. 2001. Tožba, vložena 21. 4. 2004, je bila torej v skladu s paragrafom 1451 in paragrafom 1486 ABGB - ODZ, dalje ODZ, ki se uporablja kot materialno (avstrijsko) pravo v tem sporu, vložena po izteku predpisanega triletnega zastaralnega roka.
Sporazum med cesionarjem in cedentom mora temeljiti na veljavnem pravnem razlogu. Da je bila podana pravna podlaga za prenos terjatve, izhaja iz trditev tožeče stranke o njeni terjatvi proti družbi P. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala. Sploh pa obveščanje dolžnikovega dolžnika ni pogoj za veljavnost cesije.
Prekinitev zastaranja je urejena v paragrafu 1497 ODZ. Zastaranje je prekinjeno, če je tisti, ki se želi nanj sklicevati, pred potekom zastaralne dobe, izrecno ali molče priznal pravico drugega ...
Tožena stranka je izrecno priznala, da je dolžna plačati še preostali del pogodbenega zneska, s plačilom je odlašala le zato, ker ji ni bilo popolnoma jasno, ali mora izpolniti pogodbeno obveznost svoji pogodbeni stranki ali njenemu pravnemu nasledniku.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).
prepoved razpolaganja z nepremičnino - obligacijska pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve - ovira za vpis lastninske pravice - soglasje za posamično razpolagalno dejanje -izbrisna pobotnica - zemljiškoknjižni predlog
Imetnik pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve je izdal izbrisno pobotnico z overjenim podpisom, v kateri dovoljuje izbris zastavne pravice in pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve. Višje sodišče ocenjuje, da je zemljiškoknjižni referent glede na to, da ni bil izrecno podan zemljiškoknjižni predlog (za izbris prepovedi), pravilno štel, da ta izjava volje (v izbrisni pobotnici) predstavlja najmanj soglasje iz tretjega odstavka 47. člena ZZK-1 in je ravnal pravilno, ko je dovolil vpis lastninske pravice na predlagatelja, ne da bi bil podan zemljiškoknjižni predlog. Ni tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral zemljiškoknjižni referent upoštevati določbo tretjega odstavka 149. člena ZZK-1, po katerem mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. Za soglasje iz tretjega odstavka 47. člena ZZK-1 namreč ta določba ne velja.
Bistvo pritožbe obdolženčevega zagovornika je v ponavljanju obdolženčevega zagovora, da se sicer tega, kar se je dogajalo tik pred nesrečo ne spomni, je pa avtomobil kritične noči vozil, sam pa je sedel na sovoznikovem sedežu, kar potrjujejo tudi krvni madeži na tem sedežu. Tak obdolženčev zagovor pa je tehtno zavrnilo že prvostopno sodišče, ki je v razlogih izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, zakaj zagovoru obdolženca, ki tudi sicer stanuje v neposredni bližini kraja prometne nezgode, ni mogoče verjeti.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0007701
ZSDU člen 3, 3. ZPP člen 236, 337, 337/1, 236, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 257/3, 276, 276/1, 391, 392, 392-1, 276/1, 391, 392, 392-1, 257, 257/3, 276.
sklepčnost nadzornega sveta - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - dokazni predlog - pritožbene novote
Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov.
Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.
ZD člen 32. ZTLR člen 22, 23, 24. ZZZDR člen 51, 51/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine – vezanost na dedni sklep
Zakonodajalec je določil, da postane skupno premoženje le premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze, ne pa tudi tisto, kar so s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače prigospodarili zapustnikovi potomci, ki so živeli z njim. Tem je torej za uveljavitev obravnavane pravice odprl dednopravno pot. Obravnavana pravica se lahko uveljavlja le v razmerju do zapustnikove zapuščine, torej v zapuščinskem postopku po njem.
Če upravičenec, ki je imel možnost sodelovati v zapuščinskem postopku, ne postavi zahtevka, da se mu prizna določeni delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, vrednost teh prispevkov pa ostane sestavni del zapuščine, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je prav, da ga ta pravnomočni sklep veže.
Glede na neizpodbijana dejstva o slabem finančnem stanju in zadolženosti tožnika v času sklenitve sporne pogodbe, o tem, da da je toženec tožniku izročil posojilo 2500 DEM in potem še 100.000 SIT in 150.000 SIT, oz. 200.000 SIT in 3000 DEM ter ob dejstvu, da toženec toženki ni izročil denarja oz. kupnine po sporni pogodbi, ki ga toženec ni uspel izpodbiti s pritožbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna pogodba navidezna, ker sta stranki zavestno in hote zapisali to, kar ni njuna resnična volja in sta hoteli, da posel, opredeljen v sporni pogodbi, nastane le navidez.
ZOR člen 16, 154, 200, 200/2, 16, 154, 200, 200/2. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1, 286/2, 499, 499/3, 7, 212, 286, 286/1, 286/2, 499, 499/3.
načelo neminem laedere - odgovornost lastnika nepremičnine - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Dolžnost lastnika nepremičnine je poskrbeti, da infrastruktura njegove nepremičnine ne ogroža mimoidočih, t.j. zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe, ki bi omogočili varno uporabo površine, ležeče neposredno ob pločniku, in ki bi preprečili tako pristop kot morebitne zdrse mimoidočih v globino med pločnikom in zgradbo.
sodna pristojnost - razpravno načelo - navajanje novih dejstev in dokazov - predmet spora zaradi motenja posesti - posestna tožba - lastninska tožba - vrednost spornega predmeta - priposestvovanje - začetek teka priposestvovalne dobe
Stranka mora natančno opredeliti tako dokaz, za katerega želi, da se izvede, ter dejstvo, ki naj se ugotovi z njim.
Posesorna pravda se od petitorne pravde loči bistveno že v samem konceptu, v obeh postopkih pa je različna tudi formulacija tožbenih zahtevkov.
Ugovor priposestvovanja izključuje tožnikov vrnitveni interes.
Za začetek in iztek priposestvovalne dobe ni pomembno, kdaj je postala komasacijska odločba pravnomočna in dokončna ter kdaj so bili izvedeni vpisi v zemljiško knjigo, ampak je pomembno, kdaj sta toženki pridobili dobroverno posest.
Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti kdo so dediči. Sodišče zbira in upošteva dokaze tudi po uradni dolžnosti in ni vezano le na predloge strank.
Udeležence v obligacijskem razmerju h poštenemu ravnanju veže tudi 5. člen OZ, ki določa, da morajo stranke pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovani načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek citiranega člena) ter v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Zato je potrebno v primeru za spremembe splošnih zavarovalnih pogojev premoženjskega zavarovanja med trajanjem pogodbenega razmerja uporabiti v primeru škodnega dogodka tiste določbe, ki so za stranke ugodnejše.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev, ampak je prišlo do prenosa dejavnosti vzdrževanja na podlagi odločitve organa lokalne oblasti, so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, zato je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ter za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - padec na poledenelih stopnicah - spolzka podlaga - dokazna vrednost poškodbenega lista - nevarna stvar - objektivna odgovornost - uspeh v pravdi
Poledenele stopnice, ki so povrh še na pol porušene in še zasnežene hkrati, zagotovo predstavljajo nevarno stvar in zgolj okoliščina, da tožena stranka kot lastnica zemljišča, na katerem ležijo te stopnice, zanje ni vedela, kot to zatrjuje sama, je zato ne razbremenjujejo njene odškodninske odgovornosti.
priposestvovanje služnosti – uporaba zemljišča za potrebe drugih in ne za lastne potrebe
Ob dejstvu, da ima nepremičnina, na kateri trgovina stoji, dostop za svoje delavce ter vhod za dostavo blaga na drugi parceli (svojem zemljišču) in so le kupci – obiskovalci marketa parkirali na toženčevem zemljišču, pri tem pa so dovoz in parkirišče uporabljali tudi številni drugi krajani in obiskovalci drugih lokalov, je jasno, da so vsa leta uporabljali toženčevo zemljišče za svoje potrebe. V posledici tega je tudi napačen materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, da je bila služnost v korist tožeče stranke priposestvovana.
dokazni postopek - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - seznanitev z mnenjem izvedenca
Pravica stranke do izjave vključuje tudi njeno pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo z izvidom in mnenjem izvedenca in se glede njiju opredelijo. Taka pravica stranke pa zajema tudi korelativno dolžnost sodišča, da se do obrazloženih pomislekov strank, ki jih le-te podajo v zvezi z izvedenskim delom, sodišče prve stopnje vsaj opredeli, če strankinemu predlogu za dopolnitev mnenja že ne sledi.
povrnitev škode - padec na mokrih stopnicah - mokre stopnice v bazenu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - opustitev dolžnega ravnanja
Tožeča stranka bi morala, zato da bi bila odgovornost tožene stranke podana, dokazati toženkino opustitev dolžnega ravnanja, kar je v konkretnem primeru (ne)upoštevanje veljavnih standardov pri izgradnji stopnic v bazenu. Predložitev fotokopirane strani iz kataloga proizvajalca keramike ima namreč lahko le značaj informacije (ali reklame) o paleti izdelkov, ki jih ponuja, kar pa samo po sebi še ne zadošča za sklep, da bi morala tožena stranka vgraditi prav tovrstne ploščice, da bi zadostila zahtevanim standardom.
Začasna odredba, kot je predlagana (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine) je glede na zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko le ureditvena začasna odredba, katere bistvo naj bi bilo varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem oz. nevarnostjo uporabe sile ali pred nevarnostjo nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode. Pri izdajanju takih odredb je nujen restriktiven pristop, omejene so lahko le na izjemne primere, upoštevani morajo biti strogi pogoji, hkratno je treba tehtati tudi interese nasprotne stranke (tako tudi sodna praksa, npr. sklep VS RS II Ips 105/2008 z dne 26.6.2008).