Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
dokazno breme – obrazložen dokazni predlog – prodaja po vzorcu ali modelu
Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno preveriti izpovedbe tožeče stranke, če bi tožena stranka predlagala zaslišanje prič, na katere se v pritožbi sklicuje v zvezi z relevantnimi okoliščinami zadeve. Ker pa temu ni bilo tako, je sodišče utemeljeno zavrnilo izvedbo teh dokazov, saj te okoliščine za zadevo niti niso relevantne.
Glede na neizpodbijana dejstva o slabem finančnem stanju in zadolženosti tožnika v času sklenitve sporne pogodbe, o tem, da da je toženec tožniku izročil posojilo 2500 DEM in potem še 100.000 SIT in 150.000 SIT, oz. 200.000 SIT in 3000 DEM ter ob dejstvu, da toženec toženki ni izročil denarja oz. kupnine po sporni pogodbi, ki ga toženec ni uspel izpodbiti s pritožbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna pogodba navidezna, ker sta stranki zavestno in hote zapisali to, kar ni njuna resnična volja in sta hoteli, da posel, opredeljen v sporni pogodbi, nastane le navidez.
prepoved razpolaganja z nepremičnino - obligacijska pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve - ovira za vpis lastninske pravice - soglasje za posamično razpolagalno dejanje -izbrisna pobotnica - zemljiškoknjižni predlog
Imetnik pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve je izdal izbrisno pobotnico z overjenim podpisom, v kateri dovoljuje izbris zastavne pravice in pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve. Višje sodišče ocenjuje, da je zemljiškoknjižni referent glede na to, da ni bil izrecno podan zemljiškoknjižni predlog (za izbris prepovedi), pravilno štel, da ta izjava volje (v izbrisni pobotnici) predstavlja najmanj soglasje iz tretjega odstavka 47. člena ZZK-1 in je ravnal pravilno, ko je dovolil vpis lastninske pravice na predlagatelja, ne da bi bil podan zemljiškoknjižni predlog. Ni tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral zemljiškoknjižni referent upoštevati določbo tretjega odstavka 149. člena ZZK-1, po katerem mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. Za soglasje iz tretjega odstavka 47. člena ZZK-1 namreč ta določba ne velja.
ZD člen 32. ZTLR člen 22, 23, 24. ZZZDR člen 51, 51/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine – vezanost na dedni sklep
Zakonodajalec je določil, da postane skupno premoženje le premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze, ne pa tudi tisto, kar so s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače prigospodarili zapustnikovi potomci, ki so živeli z njim. Tem je torej za uveljavitev obravnavane pravice odprl dednopravno pot. Obravnavana pravica se lahko uveljavlja le v razmerju do zapustnikove zapuščine, torej v zapuščinskem postopku po njem.
Če upravičenec, ki je imel možnost sodelovati v zapuščinskem postopku, ne postavi zahtevka, da se mu prizna določeni delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, vrednost teh prispevkov pa ostane sestavni del zapuščine, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je prav, da ga ta pravnomočni sklep veže.
sodna pristojnost - razpravno načelo - navajanje novih dejstev in dokazov - predmet spora zaradi motenja posesti - posestna tožba - lastninska tožba - vrednost spornega predmeta - priposestvovanje - začetek teka priposestvovalne dobe
Stranka mora natančno opredeliti tako dokaz, za katerega želi, da se izvede, ter dejstvo, ki naj se ugotovi z njim.
Posesorna pravda se od petitorne pravde loči bistveno že v samem konceptu, v obeh postopkih pa je različna tudi formulacija tožbenih zahtevkov.
Ugovor priposestvovanja izključuje tožnikov vrnitveni interes.
Za začetek in iztek priposestvovalne dobe ni pomembno, kdaj je postala komasacijska odločba pravnomočna in dokončna ter kdaj so bili izvedeni vpisi v zemljiško knjigo, ampak je pomembno, kdaj sta toženki pridobili dobroverno posest.
Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti kdo so dediči. Sodišče zbira in upošteva dokaze tudi po uradni dolžnosti in ni vezano le na predloge strank.
Bistvo pritožbe obdolženčevega zagovornika je v ponavljanju obdolženčevega zagovora, da se sicer tega, kar se je dogajalo tik pred nesrečo ne spomni, je pa avtomobil kritične noči vozil, sam pa je sedel na sovoznikovem sedežu, kar potrjujejo tudi krvni madeži na tem sedežu. Tak obdolženčev zagovor pa je tehtno zavrnilo že prvostopno sodišče, ki je v razlogih izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, zakaj zagovoru obdolženca, ki tudi sicer stanuje v neposredni bližini kraja prometne nezgode, ni mogoče verjeti.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0007701
ZSDU člen 3, 3. ZPP člen 236, 337, 337/1, 236, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 257/3, 276, 276/1, 391, 392, 392-1, 276/1, 391, 392, 392-1, 257, 257/3, 276.
sklepčnost nadzornega sveta - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - dokazni predlog - pritožbene novote
Glede na določbo 3. člena ZSDU uresničujejo delavci svoje pravice v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju družbe preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in svojih predstavnikov v organih družbe. Iz navedene zakonske dikcije izhaja "zgolj" pravica in ne dolžnost delavcev izvoliti svet delavcev in s tem posredno svoje predstavnike v organe družbe. Ker gre za pravico delavcev, ne more namesto delavcev nihče drug (niti sodišče) imenovati delavskih predstavnikov.
Če svet delavcev ne izkoristi svoje pravice in ne imenuje predstavnikov v nadzorni svet, navedeno ne predstavlja razloga za nesklepčnost nadzornega sveta. Tudi statutarna ureditev družbe, ki določa število članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev družbe, ter skupno število članov nadzornega sveta, kot tudi strožji kvorum sklepčnosti ob sodelovanju delavcev pri odločanju nadzornega sveta, se pokaže zgolj kot pravica delavcev, ki v primeru, da delavci ne izvolijo svojih predstavnikov, ne terja spremembe statuta.
ZOR člen 16, 154, 200, 200/2, 16, 154, 200, 200/2. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1, 286/2, 499, 499/3, 7, 212, 286, 286/1, 286/2, 499, 499/3.
načelo neminem laedere - odgovornost lastnika nepremičnine - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Dolžnost lastnika nepremičnine je poskrbeti, da infrastruktura njegove nepremičnine ne ogroža mimoidočih, t.j. zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe, ki bi omogočili varno uporabo površine, ležeče neposredno ob pločniku, in ki bi preprečili tako pristop kot morebitne zdrse mimoidočih v globino med pločnikom in zgradbo.
priposestvovanje služnosti – uporaba zemljišča za potrebe drugih in ne za lastne potrebe
Ob dejstvu, da ima nepremičnina, na kateri trgovina stoji, dostop za svoje delavce ter vhod za dostavo blaga na drugi parceli (svojem zemljišču) in so le kupci – obiskovalci marketa parkirali na toženčevem zemljišču, pri tem pa so dovoz in parkirišče uporabljali tudi številni drugi krajani in obiskovalci drugih lokalov, je jasno, da so vsa leta uporabljali toženčevo zemljišče za svoje potrebe. V posledici tega je tudi napačen materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, da je bila služnost v korist tožeče stranke priposestvovana.
V zemljiškoknjižni zadevi zemljiškoknjižno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izdane odločbe upravne enote o zaščiteni kmetiji, saj je to predmet upravnega postopka.
Izrek sodbe, v katerem je sodišče prve stopnje v zvezi z nasprotno tožbo ugotavljalo obstoj terjatve tožnice oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi in tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi (kot da bi šlo za pobotni ugovor), ni niti ustrezen niti razumljiv. Le v primeru pobotnega ugovora je namreč treba oblikovati tričlenski izrek sodbe (s katerim se ugotovi obstoj terjatev tožeče in tožene stranke ter izvrši pobot), v primeru nasprotne tožbe pa do pobotanja ne pride, ampak sodišče odloči o zahtevku po tožbi in o zahtevku po nasprotni tožbi z dajatveno sodbo.
dokazni postopek - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - seznanitev z mnenjem izvedenca
Pravica stranke do izjave vključuje tudi njeno pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo z izvidom in mnenjem izvedenca in se glede njiju opredelijo. Taka pravica stranke pa zajema tudi korelativno dolžnost sodišča, da se do obrazloženih pomislekov strank, ki jih le-te podajo v zvezi z izvedenskim delom, sodišče prve stopnje vsaj opredeli, če strankinemu predlogu za dopolnitev mnenja že ne sledi.
povrnitev škode - padec na mokrih stopnicah - mokre stopnice v bazenu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - opustitev dolžnega ravnanja
Tožeča stranka bi morala, zato da bi bila odgovornost tožene stranke podana, dokazati toženkino opustitev dolžnega ravnanja, kar je v konkretnem primeru (ne)upoštevanje veljavnih standardov pri izgradnji stopnic v bazenu. Predložitev fotokopirane strani iz kataloga proizvajalca keramike ima namreč lahko le značaj informacije (ali reklame) o paleti izdelkov, ki jih ponuja, kar pa samo po sebi še ne zadošča za sklep, da bi morala tožena stranka vgraditi prav tovrstne ploščice, da bi zadostila zahtevanim standardom.
Udeležence v obligacijskem razmerju h poštenemu ravnanju veže tudi 5. člen OZ, ki določa, da morajo stranke pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovani načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek citiranega člena) ter v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Zato je potrebno v primeru za spremembe splošnih zavarovalnih pogojev premoženjskega zavarovanja med trajanjem pogodbenega razmerja uporabiti v primeru škodnega dogodka tiste določbe, ki so za stranke ugodnejše.
označba stanovanja v izreku sodbe - domik stanovanja v izvršilnem postopku - napaka pri navedbi površine stanovanja - sklep o domiku kot naslov za pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zanesljiv je zaključek sodišča prve stopnje ob skrbni ocenitvi vseh izvedenih dokazov, da je stanovanje na naslovu, opisano v izreku sodbe tisto, ki je bilo tožniku domaknjeno v izvršilnem postopku ne glede na to, da je sicer pri označbi kvadrature prišlo do (verižne) napake, ki jo je ugotovil šele cenilec.