ugotovitev vrednosti nepremičnine - nelegalno zgrajen objekt
Dejstvo, da gre za nelegalno zgrajen objekt, ima za posledico, da je potrebno pri izračunu njegove vrednosti upoštevati tudi strošek morebitne rušitve s katero bo moral kupec nepremičnine računati (kot bi moralo sodišče v primeru, če bi bila legalizacija možna, upoštevati strošek takšnega postopka).
zaslišanje priče - pravni pouk priči - nerazumljiv pravni pouk - tehnična izvedba glavne obravnave
Pritožbena navedba, da je razpravljajoči sodnik ob otvoritvi glavne obravnave vse priče naenkrat poučil o njihovih pravicah in dolžnostih, zaradi česar priča pravnega pouka ni razumela, je neutemeljena. Takšno ravnanje ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj ZPP ne zapoveduje, da je potrebno vsako pričo posebej poučiti o njenih pravicah in dolžnostih neposredno pred pričanjem. Določa le (v drugem odstavku 238. člena ZPP), da je potrebno pričo opomniti o njenih dolžnostih pred pričanjem, stvar tehnične izvedbe postopka pa je, ali sodnik priče pouči takoj ob začetku glavne obravnave, ali neposredno pred pričetkom pričanja.
stranska intervencija - pravice stranskega intervenienta do povračila stroškov postopka - stranski intervenient
Izvensodno poravnavo lahko upošteva sodišče tudi pri odločitvi o stroških postopka, z njo pa je bilo to vprašanje za pravdni stranki, in posledično za stranskega intervenienta rešeno že v celoti.
Šele sedaj je obd. S.C. pokojnega M.B. dohitel in ga začel zabadati z nožem v hrbet, pokojni S.P. pa udarjati B. z vilami, obrnjenimi na "kant". Oba sta torej zavestno delovala proti oškodovancu M.B. in zato ni odločilno, kdo od njiju je na samem kraju dokončno povzročil smrt oškodovanca. Bistveno in odločilno je le to, da sta s skupnim delovanjem dosegla posledico, in sicer smrt oškodovanega M.B..
Nagrada zagovorniku za posvet s stranko, korespondenco s stranko in študij spisa je zajeta v nagradi za zagovor obdolženca.
V postopku o prekršku je zagovornik upravičen do nagrade za sestavo pisnega zagovora le, če je sodnik od obdolženca zahteval naj svoj zagovor poda pisno.
Odvetniška storitev zagovora obdolženca v postopku o prekršku ne obsega le sodelovanja na naroku za zaslišanje obdolženca, temveč sodelovanje zagovornika pri vseh procesnih dejanjih, na katerih zagovornik s svojim aktivnim delom npr. s postavljanjem vprašanj obdolžencu, pričam, izvedencem, podajo pripomb na izvedene dokaze ipd., prispeva k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek.
neprimerno vedenje na javnem kraju - posebno drzen način vedenja - intenziteta kršitve
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055594
ZPP člen 315, 343, 343/4, 315, 343, 343/4. ZIL-1 člen 47, 119, 47, 119. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496-3.
izključnost blagovne znamke - kolizija dveh znamk - izbris iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - vmesna sodba
Z izbrisom iz sodnega registra je prvotožena stranka prenehala, pri čemer pa glede na določila ZFPPIPP izbrisana družba nima univerzalnih pravnih naslednikov, na katere bi prešle obveznosti, ki so bile predmet odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. ZFPPIPP ureja v 6. odst. 442. člena zgolj prevzem odgovornosti aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe, kar pa ni bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi.
Izključna upravičenja po 47. členu ZIL-1 je potrebno obravnavati v drugi luči v primeru, ko je ravnanje tretjega skladno z izključnostno pravico druge osebe. V takem primeru pride do kolizije več izključnih pravic, pri čemer vsaka zase uživa samostojno varstvo v smislu prepovednih zahtevkov zoper tretje osebe. Vendar pa zaradi narave izključnosti to pomeni, da nosilec ene izključne pravice ne more uspeti zoper nosilca druge izključne pravice, dokler le-ta ni prenehala. Do tega pa lahko pride tudi z uveljavljanjem izbrisnega zahtevka po 119. členu ZIL-1.
Odločitev o temelju enega od tožbenih zahtevkov v smislu vmesne sodbe mora biti v izreku sodbe izrecna in določno oblikovana, saj ima le taka lahko tudi učinek pravnomočnosti, na katero je sodišče v nadaljnjem postopku vezano. Ker odškodninski tožbeni zahtevek temelji na drugih materialnopravnih predpostavkah kot prepovedni zahtevek, odločitev o enem od tožbenih zahtevkov ne predstavlja tudi odločitve o temelju drugega tožbenega zahtevka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
jamčevanje za stvarne napake - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - cesija - veljavnost cesije - obvestitev dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - avstrijsko pravo - prodajna pogodba
Iz pogodbene določbe o plačilu 50 % zneska v 360 dneh po dobavi je mogoče narediti materialnopravni sklep, da je imela tožeča stranka pravico od tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti 25. 2. 2001. Tožba, vložena 21. 4. 2004, je bila torej v skladu s paragrafom 1451 in paragrafom 1486 ABGB - ODZ, dalje ODZ, ki se uporablja kot materialno (avstrijsko) pravo v tem sporu, vložena po izteku predpisanega triletnega zastaralnega roka.
Sporazum med cesionarjem in cedentom mora temeljiti na veljavnem pravnem razlogu. Da je bila podana pravna podlaga za prenos terjatve, izhaja iz trditev tožeče stranke o njeni terjatvi proti družbi P. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala. Sploh pa obveščanje dolžnikovega dolžnika ni pogoj za veljavnost cesije.
Prekinitev zastaranja je urejena v paragrafu 1497 ODZ. Zastaranje je prekinjeno, če je tisti, ki se želi nanj sklicevati, pred potekom zastaralne dobe, izrecno ali molče priznal pravico drugega ...
Tožena stranka je izrecno priznala, da je dolžna plačati še preostali del pogodbenega zneska, s plačilom je odlašala le zato, ker ji ni bilo popolnoma jasno, ali mora izpolniti pogodbeno obveznost svoji pogodbeni stranki ali njenemu pravnemu nasledniku.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršilnega postopka
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 3.10.2005, podal umik predloga za izvršbo. Takšno ravnanje upnika pa ima konstitutivne učinke, sklep o ustavitvi postopka, ki ga na takšni podlagi izda sodišče, pa je le deklaratorne narave.
Toženca sta se kot kupca zavezala v primeru prometa z nepremičnino, v nasprotju s poštenjem in brez vednosti posrednika, torej v primeru sklenitve prodajne pogodbe brez posrednikovega sodelovanja, če bo posrednik s tem oškodovan, plačati odškodnino. Sodišče se je pri odločanju nepravilno oprlo na okoliščino, da bi moral v primeru sklenitve prodajne pogodbe s sodelovanjem posrednika plačati provizijo prodajalec in ne kupec (toženca), saj je pri tem spregledalo, da se s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev škode, ki jo predstavlja izgubljena provizija.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0020681
OZ člen 382a, 382a.
ultra alterum tantum - regresna terjatev zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vzročna zveza - višina nastale škode - aktivna legitimacija - pravilna označitev pravne osebe kot stranke postopka
Celotna označba tožnice tekom prvostopenjskega odločanja ni bila ustrezna, vendar je pri tem treba poudariti, da je bila sama firma tožnice - kot pravne osebe pravilna, tako da je bila mogoča identifikacija tožnice, zmotna je bila le navedba njenega sedeža.
Z napačnim dodatkom o kraju njenega sedeža tako ni bila označena druga pravdna stranka, ampak je bil le zmotno naveden kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost.
V skladu s 3c točko prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev se namreč tudi v primeru, če se voznik po prometni nezgodi izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče šteje, da je vozil pod vplivom alkohola. Glede na splošne pogoje, s katerimi je bil toženec seznanjen in so del zavarovalne pogodbe, tako obstaja domneva o njegovi alkoholiziranosti v času prometne nezgode, zaradi katere v skladu s prvim odstavkom 3. člena splošnih pogojev izgubi svoje pravice iz zavarovanja in mora preko uveljavljane regresne pravice zavarovalnice plačati sam nastalo škodo.
V skladu s 1b točko drugega odstavka 3. člena splošnih pogojev bi se toženec lahko razbremenil svoje odgovornosti med drugim v primeru, če bi dokazal (dokazno breme je na strani toženca), da nastanek škode ni v vzročni zvezi z alkoholiziranostjo.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).
vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - nova stvar - gradnja na tujem svetu - povrnitev vlaganj
Z vlaganji tožnikov v nepremičnino tožencev ni bila ustvarjena nova stvar, v smislu določila prvega odstavka 22. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prav tako ni mogoče zaključiti, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (člen 22 - 24 ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 317/93), tega pa tožnika izrecno ne zatrjujeta.