CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0003690
ZPP člen 8, 212, 311. SPZ člen 66. OZ člen 198.
pomanjkljiva dokazna ocena - pravilo o dokaznem bremenu - načelo proste presoje dokazov - uporaba solastne stvari - uporabnina - bodoča nezapadla terjatev
Okoliščina, da stranki nista za skupaj, da ne moreta živeti skupaj, prav gotovo ne more iti samo v tožnikovo korist oziroma v škodo samo toženi stranki.
Da so podani pogoji za izdajo ugoditvene in zavrnilne zamudne sodbe, je potrebno najprej izpeljati predhodni postopek formalnega preizkusa tožbe, v katerem se ugotovi, ali je tožba formalno popolna in če se ugotovi, da je takšna, jo mora sodišče poslati tožencu v odgovor in s tem vzpostaviti tripartitno razmerje. Šele po vzpostavitvi tega razmerja sodišče presoja sklepčnost tožbe in če se ugotovi v tej fazi postopka nesklepčnost, izda sodišče zavrnilno sodbo.
odpoved pooblastila pooblaščencu - neudeležba na obravnavi - preložitev naroka - upravičen razlog - zdravstvene težave
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz dokumentacije, ki jo je do tedaj toženec priložil, ne izhaja, da bi toženec imel na dan naroka take zdravstvene težave, zaradi katerih na narok ne bi mogel pristopiti.
zamudna sodba - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - prijava spremembe naslova prebivališča
Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.
neprimerno vedenje na javnem kraju - posebno drzen način vedenja - intenziteta kršitve
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
Šele sedaj je obd. S.C. pokojnega M.B. dohitel in ga začel zabadati z nožem v hrbet, pokojni S.P. pa udarjati B. z vilami, obrnjenimi na "kant". Oba sta torej zavestno delovala proti oškodovancu M.B. in zato ni odločilno, kdo od njiju je na samem kraju dokončno povzročil smrt oškodovanca. Bistveno in odločilno je le to, da sta s skupnim delovanjem dosegla posledico, in sicer smrt oškodovanega M.B..
Nagrada zagovorniku za posvet s stranko, korespondenco s stranko in študij spisa je zajeta v nagradi za zagovor obdolženca.
V postopku o prekršku je zagovornik upravičen do nagrade za sestavo pisnega zagovora le, če je sodnik od obdolženca zahteval naj svoj zagovor poda pisno.
Odvetniška storitev zagovora obdolženca v postopku o prekršku ne obsega le sodelovanja na naroku za zaslišanje obdolženca, temveč sodelovanje zagovornika pri vseh procesnih dejanjih, na katerih zagovornik s svojim aktivnim delom npr. s postavljanjem vprašanj obdolžencu, pričam, izvedencem, podajo pripomb na izvedene dokaze ipd., prispeva k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek.
stranska intervencija - pravice stranskega intervenienta do povračila stroškov postopka - stranski intervenient
Izvensodno poravnavo lahko upošteva sodišče tudi pri odločitvi o stroških postopka, z njo pa je bilo to vprašanje za pravdni stranki, in posledično za stranskega intervenienta rešeno že v celoti.
Izvedenec medicinske stroke prof. dr. V.S., dr. med. v predmetni zadevi zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov (hitrost vozila, smer trčenja, položaj žrtve, kvaliteta čelade, ...) res ni mogel ugotoviti ali bi tožnik utrpel vse poškodbe glave oziroma poškodbe takšne intenzitete, kot jih je tudi v primeru, če bi nosil čelado - na kar opozarja tožnik v pritožbi - vendar pa pomanjkanje konkretnih podatkov v predmetni zadevi ob splošno znanem dejstvu, da uporaba varnostne čelade zmanjša možnost poškodb glave oziroma jih omili (iz tega razloga je tudi zakonsko predpisana obveznost njene uporabe), ne more pripeljati do zaključka o neobstoju vzročne zveze med poškodbami in neuporabo čelade.
Za utrpelo nepremoženjsko škodo, nastalo v posledici obtolčenine desne strani možganov, zloma lobanjskega dna, izliva krvi pod trdo možgansko opno, rane na glavi in na desnem palcu, udarnin po glavi in po obrazu, levem stegnu in desnem kolenu ter pljučnice, za katero je tožnik zbolel tekom zdravljenja, je odškodnina kot celota povsem primerna teži utrpele poškodbe in vsem njenim posledicam ob primerjavi odškodnin v podobnih primerih in je pravilno umeščena v razpon med najnižjo in najvišjo škodo. Tožnikova škoda je tako bila na prvi stopnji odločanja pravilno ocenjena na 110.500,00 EUR, oziroma ob upoštevanju njegovega soprispevka v obsegu 15 %, na znesek 93.925,00 EUR.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055594
ZPP člen 315, 343, 343/4, 315, 343, 343/4. ZIL-1 člen 47, 119, 47, 119. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496-3.
izključnost blagovne znamke - kolizija dveh znamk - izbris iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - vmesna sodba
Z izbrisom iz sodnega registra je prvotožena stranka prenehala, pri čemer pa glede na določila ZFPPIPP izbrisana družba nima univerzalnih pravnih naslednikov, na katere bi prešle obveznosti, ki so bile predmet odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. ZFPPIPP ureja v 6. odst. 442. člena zgolj prevzem odgovornosti aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe, kar pa ni bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi.
Izključna upravičenja po 47. členu ZIL-1 je potrebno obravnavati v drugi luči v primeru, ko je ravnanje tretjega skladno z izključnostno pravico druge osebe. V takem primeru pride do kolizije več izključnih pravic, pri čemer vsaka zase uživa samostojno varstvo v smislu prepovednih zahtevkov zoper tretje osebe. Vendar pa zaradi narave izključnosti to pomeni, da nosilec ene izključne pravice ne more uspeti zoper nosilca druge izključne pravice, dokler le-ta ni prenehala. Do tega pa lahko pride tudi z uveljavljanjem izbrisnega zahtevka po 119. členu ZIL-1.
Odločitev o temelju enega od tožbenih zahtevkov v smislu vmesne sodbe mora biti v izreku sodbe izrecna in določno oblikovana, saj ima le taka lahko tudi učinek pravnomočnosti, na katero je sodišče v nadaljnjem postopku vezano. Ker odškodninski tožbeni zahtevek temelji na drugih materialnopravnih predpostavkah kot prepovedni zahtevek, odločitev o enem od tožbenih zahtevkov ne predstavlja tudi odločitve o temelju drugega tožbenega zahtevka.
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
jamčevanje za stvarne napake - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - cesija - veljavnost cesije - obvestitev dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - avstrijsko pravo - prodajna pogodba
Iz pogodbene določbe o plačilu 50 % zneska v 360 dneh po dobavi je mogoče narediti materialnopravni sklep, da je imela tožeča stranka pravico od tožene stranke zahtevati izpolnitev obveznosti 25. 2. 2001. Tožba, vložena 21. 4. 2004, je bila torej v skladu s paragrafom 1451 in paragrafom 1486 ABGB - ODZ, dalje ODZ, ki se uporablja kot materialno (avstrijsko) pravo v tem sporu, vložena po izteku predpisanega triletnega zastaralnega roka.
Sporazum med cesionarjem in cedentom mora temeljiti na veljavnem pravnem razlogu. Da je bila podana pravna podlaga za prenos terjatve, izhaja iz trditev tožeče stranke o njeni terjatvi proti družbi P. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala. Sploh pa obveščanje dolžnikovega dolžnika ni pogoj za veljavnost cesije.
Prekinitev zastaranja je urejena v paragrafu 1497 ODZ. Zastaranje je prekinjeno, če je tisti, ki se želi nanj sklicevati, pred potekom zastaralne dobe, izrecno ali molče priznal pravico drugega ...
Tožena stranka je izrecno priznala, da je dolžna plačati še preostali del pogodbenega zneska, s plačilom je odlašala le zato, ker ji ni bilo popolnoma jasno, ali mora izpolniti pogodbeno obveznost svoji pogodbeni stranki ali njenemu pravnemu nasledniku.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršilnega postopka
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 3.10.2005, podal umik predloga za izvršbo. Takšno ravnanje upnika pa ima konstitutivne učinke, sklep o ustavitvi postopka, ki ga na takšni podlagi izda sodišče, pa je le deklaratorne narave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - spor majhne vrednosti - navajanje dejstev in dokazov v prvi pripravljalni vlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
V obravnavanem primeru tožba in odgovor na tožbo niti nista bili vloženi. Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je bila z dopisom sodišča prve stopnje z dne 31.1.2007 pozvana le k ustrezni popravi firme tožene stranke, ni pa bila opozorjena na to, da se bo njen odgovor na ta poziv štel kot prva pripravljalna vloga v postopku. Ker je torej ustrezno opozorilo tožeči stranki izostalo (po drugi strani pa je bila tožena stranka z ustreznim poukom pozvana, da odgovori na vlogo tožeče stranke z dne 19.2.2007), je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).