Da so podani pogoji za izdajo ugoditvene in zavrnilne zamudne sodbe, je potrebno najprej izpeljati predhodni postopek formalnega preizkusa tožbe, v katerem se ugotovi, ali je tožba formalno popolna in če se ugotovi, da je takšna, jo mora sodišče poslati tožencu v odgovor in s tem vzpostaviti tripartitno razmerje. Šele po vzpostavitvi tega razmerja sodišče presoja sklepčnost tožbe in če se ugotovi v tej fazi postopka nesklepčnost, izda sodišče zavrnilno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0003690
ZPP člen 8, 212, 311. SPZ člen 66. OZ člen 198.
pomanjkljiva dokazna ocena - pravilo o dokaznem bremenu - načelo proste presoje dokazov - uporaba solastne stvari - uporabnina - bodoča nezapadla terjatev
Okoliščina, da stranki nista za skupaj, da ne moreta živeti skupaj, prav gotovo ne more iti samo v tožnikovo korist oziroma v škodo samo toženi stranki.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nelegalno zgrajen objekt
Dejstvo, da gre za nelegalno zgrajen objekt, ima za posledico, da je potrebno pri izračunu njegove vrednosti upoštevati tudi strošek morebitne rušitve s katero bo moral kupec nepremičnine računati (kot bi moralo sodišče v primeru, če bi bila legalizacija možna, upoštevati strošek takšnega postopka).
Nagrada zagovorniku za posvet s stranko, korespondenco s stranko in študij spisa je zajeta v nagradi za zagovor obdolženca.
V postopku o prekršku je zagovornik upravičen do nagrade za sestavo pisnega zagovora le, če je sodnik od obdolženca zahteval naj svoj zagovor poda pisno.
Odvetniška storitev zagovora obdolženca v postopku o prekršku ne obsega le sodelovanja na naroku za zaslišanje obdolženca, temveč sodelovanje zagovornika pri vseh procesnih dejanjih, na katerih zagovornik s svojim aktivnim delom npr. s postavljanjem vprašanj obdolžencu, pričam, izvedencem, podajo pripomb na izvedene dokaze ipd., prispeva k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek.
Šele sedaj je obd. S.C. pokojnega M.B. dohitel in ga začel zabadati z nožem v hrbet, pokojni S.P. pa udarjati B. z vilami, obrnjenimi na "kant". Oba sta torej zavestno delovala proti oškodovancu M.B. in zato ni odločilno, kdo od njiju je na samem kraju dokončno povzročil smrt oškodovanca. Bistveno in odločilno je le to, da sta s skupnim delovanjem dosegla posledico, in sicer smrt oškodovanega M.B..
neprimerno vedenje na javnem kraju - posebno drzen način vedenja - intenziteta kršitve
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
stranska intervencija - pravice stranskega intervenienta do povračila stroškov postopka - stranski intervenient
Izvensodno poravnavo lahko upošteva sodišče tudi pri odločitvi o stroških postopka, z njo pa je bilo to vprašanje za pravdni stranki, in posledično za stranskega intervenienta rešeno že v celoti.
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
Izvedenec medicinske stroke prof. dr. V.S., dr. med. v predmetni zadevi zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov (hitrost vozila, smer trčenja, položaj žrtve, kvaliteta čelade, ...) res ni mogel ugotoviti ali bi tožnik utrpel vse poškodbe glave oziroma poškodbe takšne intenzitete, kot jih je tudi v primeru, če bi nosil čelado - na kar opozarja tožnik v pritožbi - vendar pa pomanjkanje konkretnih podatkov v predmetni zadevi ob splošno znanem dejstvu, da uporaba varnostne čelade zmanjša možnost poškodb glave oziroma jih omili (iz tega razloga je tudi zakonsko predpisana obveznost njene uporabe), ne more pripeljati do zaključka o neobstoju vzročne zveze med poškodbami in neuporabo čelade.
Za utrpelo nepremoženjsko škodo, nastalo v posledici obtolčenine desne strani možganov, zloma lobanjskega dna, izliva krvi pod trdo možgansko opno, rane na glavi in na desnem palcu, udarnin po glavi in po obrazu, levem stegnu in desnem kolenu ter pljučnice, za katero je tožnik zbolel tekom zdravljenja, je odškodnina kot celota povsem primerna teži utrpele poškodbe in vsem njenim posledicam ob primerjavi odškodnin v podobnih primerih in je pravilno umeščena v razpon med najnižjo in najvišjo škodo. Tožnikova škoda je tako bila na prvi stopnji odločanja pravilno ocenjena na 110.500,00 EUR, oziroma ob upoštevanju njegovega soprispevka v obsegu 15 %, na znesek 93.925,00 EUR.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršilnega postopka
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 3.10.2005, podal umik predloga za izvršbo. Takšno ravnanje upnika pa ima konstitutivne učinke, sklep o ustavitvi postopka, ki ga na takšni podlagi izda sodišče, pa je le deklaratorne narave.
Toženca sta se kot kupca zavezala v primeru prometa z nepremičnino, v nasprotju s poštenjem in brez vednosti posrednika, torej v primeru sklenitve prodajne pogodbe brez posrednikovega sodelovanja, če bo posrednik s tem oškodovan, plačati odškodnino. Sodišče se je pri odločanju nepravilno oprlo na okoliščino, da bi moral v primeru sklenitve prodajne pogodbe s sodelovanjem posrednika plačati provizijo prodajalec in ne kupec (toženca), saj je pri tem spregledalo, da se s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev škode, ki jo predstavlja izgubljena provizija.
vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - nova stvar - gradnja na tujem svetu - povrnitev vlaganj
Z vlaganji tožnikov v nepremičnino tožencev ni bila ustvarjena nova stvar, v smislu določila prvega odstavka 22. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prav tako ni mogoče zaključiti, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (člen 22 - 24 ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 317/93), tega pa tožnika izrecno ne zatrjujeta.
dokazno breme – obrazložen dokazni predlog – prodaja po vzorcu ali modelu
Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno preveriti izpovedbe tožeče stranke, če bi tožena stranka predlagala zaslišanje prič, na katere se v pritožbi sklicuje v zvezi z relevantnimi okoliščinami zadeve. Ker pa temu ni bilo tako, je sodišče utemeljeno zavrnilo izvedbo teh dokazov, saj te okoliščine za zadevo niti niso relevantne.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).