V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obrazložitev odpovedi
Ker je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla odpovedni razlog in tožnika opozorila na posledice odpovedi, je odpoved zakonita, saj dodatne obrazložitve v zvezi z ukinitvijo delovnega mesta v odpovedi ni bila dolžna zapisati.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi gre za spor majhne vrednosti, kar po določbi 458. člena Zakona o pravdnem postopku pomeni, da se sodba sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se zato v dejansko stanje, ugotovljeno na prvi stopnji, ne more spuščati, prav tako pa ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
izvršba na denarna sredstva - meje izvršbe - ugovor po izteku roka - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Določba prvega odstavka 138. člena ZIZ o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, ne loči med izvršbo na kritje in na dobroimetje. Če je izvršba s sklepom o izvršbi na upnikov predlog dovoljena samo na dobroimetje, ki je del kritja, se ne more opraviti na dolžnikovo odobreno negativno stanje, ki ni dobroimetje.
V pravdnem postopku je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odst. 7. člena ZPP, ki uveljavlja razpravno načelo ter 3. odst. 105. čl. ZPP). Stranka je torej tista, ki mora poskrbeti za trditveno podlago in predlagati oz. predložiti dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče na to opozorilo in ji določilo rok za popravo, ni podala konkretnih trditev, ki bi utemeljevale sklep, da so podani pogoji za oprostitev, predlog je bil zato neutemeljen.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/3, 43, 43/3.
plača - osnovna plača - pričakovani delovni rezultati - destimulacija
Ker je bilo v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi (glede na panožno in podjetniško kolektivno pogodbo) dogovorjeno, da je dolžan za osnovno plačo doseči pričakovane delovne rezultate (ki jih ni dosegel), njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike do osnovne plače ni upravičen.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 286, 286/2, 337, 339, 339/1, 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 286, 286/2, 337, 339, 339/1. OZ člen 133, 133/3, 133, 133/3.
zavrnitev dokaza z zaslišanjem izvedenca - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne vrednosti emisij hrupa - odškodnina za bodočo škodo - začetek teka zamudnih obresti
Pritrditi je sicer pritožbi, da je na prvi stopnji prisojena in sedaj zvišana odškodnina nižja v primerjavi z odškodninami oškodovancev, oziroma da so v teh zadevah bile prisojene višje odškodnine. Vendar pa je v teh primerih bil ugotovljen tudi prekomerni obseg drugih imisij (onesnaženost zraka in vibracije) in ne samo hrup.
Zemljiškoknjižno sodišče ni dolžno preverjati obstoja denarne terjatve, zaradi katere se vodi izvršilni postopek, ampak izključno slediti obvestilu in sklepu izvršilnega sodišča.
Zahtevek za povrnitev stroškov predsodnega postopka, ki ga delavec uveljavlja v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je odškodninski zahtevek. Ker je tožnik ustrezno zahtevo za povrnitev stroškov podal že ob zagovoru pri delodajalcu, pri katerem je bil prisoten tudi njegov pooblaščenec, in ker so mu stroški nastali zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je do povračila utemeljeno priglašenih stroškov upravičen.
Sedmi odstavek člena 38 ZIZ določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala sicer se stroški ne priznajo. Upnik si to določbo nepravilno razlaga, ko meni, da mu je nekako dana izbira, da bodisi zahteva povračilo stroškov takoj ali pa pozneje, vendar najpozneje do izteka navedenega 30-dnevnega roka. Navedeni 30-dnevni rok ima značaj objektivnega roka, upoštevati pa je treba tudi subjektivni aspekt, to je zavezo priglasitve stroškov takoj, ko nastanejo oziroma ko je znana njihova višina.
Pravdno sodišče ni pristojno odrejati vsebine odločitve, ki naj jo upravna enota sprejme v denacionalizacijskem postopku, za katerega je le-ta pristojna v skladu s 1. točko prvega odstavka 54. člena ZDen. Zato bi bilo potrebno drugi odstavek tožbe, da se namreč sodba predloži upravni enoti, ki naj v skladu z ZDen izda odločbo o denacionalizaciji, s katero bo toženka prejela nadomestno nepremičnino, v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZPP že med postopkom na prvi stopnji zavreči.
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj, potrebno za sklenitev sporazuma o nadomestni nepremičnini pa je civilnopravno vprašanje, od njegove razrešitve ima tožnica tudi pravno korist, zato je v tej smeri v skladu s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZPP utemeljeno vložila ugotovitveno tožbo, o kateri je sodišče prve stopnje pristojno odločati.
ZIZ člen 46, 46/2, 52, 52/1, 138, 138/1, 46, 46/2, 52, 52/1, 138, 138/1. ZPP člen 92, 92. OZ člen 190, 190/1, 190, 190/1.
neupravičena obogatitev - pomota dolžnikovega dolžnika - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - pooblastilno razmerje - plačilo na pooblaščenčev bančni račun
V kolikor se med izvršilnim postopkom ugotovi, da je upnik določen znesek poplačila prejel neupravičeno, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen (drugi odstavek 46. člena ZIZ), je upnik neupravičeno prejeti znesek dolžan vrniti, saj je zanj v obdobju pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi tudi neupravičeno obogaten (prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi zaradi očitne pomote dolžnikovega dolžnika pomeni hkrati tudi nepravilnost izvršbe.
Ker je banka obravnavano nepravilnost storila s predčasnim (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) nakazilom na račun upnikovega pooblaščenca, je tako nepravilnost mogoče odpraviti le na ta način, da se upnikovemu pooblaščencu naloži vračilo neutemeljeno prejetega zneska na dolžnikov transakcijski račun, s katerega so bila sredstva tudi nakazana.
stari ZDR – plača – stimulativni del plače – odpoved pravici do plače
V odločbi opr. št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 je Ustavno sodišče RS ob presoji pravice do odpravnine zavzelo stališče, da se delavec pravicam iz delovnega razmerja, ki ji jih zakonodajalec predpisal kot obveznosti delodajalca s samim zakonom, ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom delovnega prava. Iz tega razloga se tudi tožnik pravici do stimulativnega dela plače ni mogel odpovedati, saj je bila pravica do plače v spornem obdobju opredeljena kot zakonsko določena pravica z 49. čl. ZDR/90.
Aktivna legitimacija upravnika za poravnavo obveznosti do dobaviteljev v razmerju do lastnika oz. najemnika izhaja iz 25. člen SZ-1. Pasivna legitimacija lastnika in najemnika temelji na različnih podlagah: 24. členu SZ-1 in 68. členu SPZ, ki sta popolnoma samostojni in neodvisni druga od druge. V soodvisen položaj je lastnika in najemnika postavil 5. odstavek 24. člena SZ-1, ki je določil subsidiarno odgovornost lastnikov tržnih in službenih stanovanj.
ZNZGP člen 7a. SPZ člen 28, 43, 43/2, 269. ODZ paragraf 425, 431, 943.
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - originarna pridobitev lastninske pravice - vezanost na odločbo o nacionalizaciji - realizirana ustna darilna pogodba - konvalidacija pravnega posla - priposestvovalna doba - dobra vera
Na pravnomočno odločbo o nacionalizaciji je sodišče vezano in ne more preizkušati njene pravilnosti, niti pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Morebitne nepravilnosti odločbe ali postopka, v katerem je bila taka odločba izdana, je mogoče uveljavljati le z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi v tistem postopku. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je sodišče na takšno odločbo vezano, kar je izraz načela prirejenosti postopkov.
Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče. Pri dedovanju gre za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika.
ZPP člen 184, 184/3, 286, 286/1, 286/4, 184, 184/3, 286, 286/1, 286/4. ZUE člen 13, 13/4, 13, 13/4.
sprememba zahtevka zaradi uvedbe eur - prekluzija - sodna poravnava
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz tožbe, ki se je glasil na znesek v SIT, čeprav ga je tožeča stranka po uvedbi EUR postavila v EUR. Šlo je za isti zahtevek, razlika je bila v spremembi domače valute, posledica Zakona o uvedbi eura (ZUE, Ur.l. RS, št. 114/06). Sodišče mora tudi brez modifikacije tožbenega zahtevka, v skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZUE, po uradni dolžnosti preračunati znesek, ki se glasi v SIT, v znesek glaseč se v EUR, če tega pomotoma ne stori ali spregleda takšno modifikacijo zahtevka tožeče stranke, vseeno odloči o istem tožbenem zahtevku.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - začetek zemljiškoknjižnega postopka - sprememba lastništva - vrstni red opravljanja vpisov
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Dolžnica je bila ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica predmetne nepremičnine. Obravnavani zemljiškoknjižni postopek se je namreč začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo listino - sklep o izvršbi, na podlagi katerega o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen in člen 133/I ZZK-1), vpisana je bila plomba po 135. členu ZZK-1. Od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče sprejelo sklep o izvršbi dalje, že učinkuje zaznamba izvršbe in tudi vknjižba hipoteke.
izterjava denarne terjatve - izvršilno sredstvo - dopolnitev predloga za izvršbo
Del predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, ki ga upnik kljub pozivu sodišča ni dopolnil s podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi, niti predloga v tem delu ni umaknil (čeprav je izrecno vztrajal le še pri podrejeno predlaganem izvršilnem sredstvu), se zavrže.
ZOZ člen 135, 135/2, 135/2-1, 135/2-2. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah vlade Republike Slovenije člen 9.
javni uslužbenec – dodatek k plači – posebni pogoji dela
Ker je tožnik zasedal delovno mesto grafika – tehnologa, na katerem je opravljal strokovno tehnična dela (za kar je predviden dodatek v višini 10 %) in ne organizacijskih, vodstvenih in operativnih del obrambe in zaščite kot tudi ne del s posebno obremenitvijo, nima pravice do višjega dodatka k plači zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti.