izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - medicinska sestra - izguba zaupanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu diplomirana medicinska sestra. Ko je merila krvni tlak pacientki, je najprej s povzdignjenim glasom poskušala umiriti nemirno pacientko, ker se ta ni umirila, pa je nato z roko zamahnila proti njenemu obrazu. S tem je naklepno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer se je zaupanje toženke do tožnice porušilo do te mere, da z njo ni bilo več mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Pri tožniku je predvideno celjenje rane na trtici, vendar slednje še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Vprašanje konca zdravljenja je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej.
68. člen ZDSS-1 določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj krije toženec (zavod) stroške za izvedbo dokaza z izvedencem ne glede na izid postopka. Dejstvo plačila izvedenine s strani toženca, v tem sporu ne more predstavljati razloga za izločitev. Imenovana sodna izvedenka ni zaposlena ali v delovnem razmerju pri tožencu in okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, v ničemer ne ogrožajo ustavnega jamstva enakopravnosti strank v dokaznem postopku, niti sodišče ni tožniku odvzelo možnosti do učinkovite obrambe zoper ugotovitve sodne izvedenke.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 74, 74/1, 126, 126/2. URS člen 22, 23.
dodatek za stalnost - pogodba o zaposlitvi - podjetniška kolektivna pogodba - vodilni delavec
Bistveno v tej zadevi namreč je, da tožničina pogodba o zaposlitvi, ki je veljala v vtoževanem obdobju, napotuje (predvsem v njenem 19. členu) na uporabo določil toženkine kolektivne pogodbe. Ta pa določa, da delavcem pripada (tudi) dodatek za stalnost, ki ga tožnica vtožuje. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZDR-1 je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je uspela dokazati negativni trend poslovanja v času podaje odpovedi, ki je utemeljeval prenehanje potrebe po delu tožnice. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila zakonita že, če bi toženka dokazala le obstoj enega izmed poslovnih razlogov po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 49, 75, 75/1, 75/3. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 2.
izredna odpoved delavca pri delodajalcu prevzemniku - bistveno spremenjeni pogoji - plačilo odpravnine - nadurno delo - nadomestilo - odpovedni rok - pripravljenost za delo - poslabšanje pravic
Namen pravnega varstva prenesenih delavcev po 75. členu ZDR-1 in Direktivi Sveta 2021/23/ES je, da se jim s prenosom ne poslabšajo pravice. Prevzemnik ne more izbirati, koga od delavcev bo prevzel, zato prenos ni odvisen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prevzemnikom. Tožnik je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega bistvenega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi oziroma pogojev dela. Ker slednjega ni dokazal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odpravnine in nadomestila namesto odpovednega roka.
Odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam.
ZDR-1 člen 10, 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - navidezni odpovedni razlog - reorganizacija podjetja - ukinitev delovnega mesta - opis delovnega mesta - sistemizacija delovnih mest - sprememba
Toženka mora v sodnem postopku dokazati, da je podan odpovedni razlog, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bistveno, da se presoja o obstoju poslovnega razloga nanaša na trenutek podaje odpovedi. Zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka po podaji odpovedi tožniku v januarju 2024 oziroma s 1. 2. 2024 spremenila sistemizacijo delovnih mest in ukinila delovno mesto Direktor projektov, za presojo zakonitosti odpovedi ni odločilno.
ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. URS člen 14. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravilna uporaba odvetniške tarife
OT v 1. c točki tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1. b točko te tar. št. (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Uporaba te določbe bi omenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem tudi za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga, šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
zavrženje revizije - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče prve stopnje je odločitev, da se revizija zavrže kot nedovoljena, sprejelo na podlagi stališča, da je 19. 9. 2024 tožnica vložila revizijo zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva (predloga za obnovo postopka), ki pa ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
plačilo regresa za letni dopust - pričetek dela - opravljanje dela po pogodbi - pravice iz delovnega razmerja - sorazmerni del regresa za letni dopust
Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZDR-1 se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, če delavec ne začne delati, pa za to ne obstajajo opravičeni razlogi, navedene pravice in obveznosti ne začnejo uresničevati. Med pravice iz delovnega razmerja spada tudi regres za letni dopust.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - mala tatvina - naklep delavca
Upoštevaje vsa ugotovljena dejstva (da je tožnica že opravila nakup, da je po zaključku blagajne in POS terminala neplačane izdelke zložila v belo vrečko in nekaj v voziček, da je z belo vrečko stopila iz prostorov toženke), hkrati z reakcijo tožnice ob prihodu varnostnikov in poudarjanjem, da je šlo po večini za izdelke za odpis, je (obarvani) naklep dokazan.
Za presojo, ali gre za hujšo kršitev kot razlog za odpoved, ni bistveno, kakšne vrednosti so izdelki, saj praviloma ni ključen vrednostni kriterij; hujša kršitev je lahko podana tudi v primeru, če delodajalec s samo kršitvijo ni oškodovan oziroma če ta zanj nima posledic.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 18, 65, 200, 200/1, 200/2. ZZZPB člen 6b. ZPP člen 214.
delo z elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - pravočasno uveljavljanje kršitve - krajši delovni čas
Dejstvo, da je tožnik delal s svojo opremo (svojim računalnikom) in od leta 2017 dalje na domu, samo po sebi ne pomeni, da ob upoštevanju vseh ostalih kazalnikov, ne bi bilo mogoče zaključiti, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Obstoj delovnega razmerja je mogoče ugotoviti tudi za krajši delovni čas.
Organom toženca ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Njihovo ravnanje ne predstavlja odstopa od običajne službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ker ena izmed štirih predpostavke odškodninske odgovornosti, tj. protipravnost, ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZŠtip-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 16, 102, 102-2, 103, 103/2, 103/4. ZUPJS člen 44, 44/9. ZUP člen 6, 6/2, 222, 222/9. ZDavP-2 člen 29, 29/3, 101, 101/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 29/1, 29/2.
vračilo štipendije - odpis dolga
Kasnejši predpis v (ZUPJS-C) ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo, je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje prejemanja in izplačila državne štipendije, spremembe okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov uporabljajo določbe ZUPJS. Zaradi zmotnega stališča, da zadošča zgolj presoja glede na premoženjski/dohodkovni kriterij, ni bila opravljena presoja socialne ogroženosti po relevantnih določilih ZŠtip-1.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1956) člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74.
stroški postopka - socialni spor - upravni postopek
Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče kljub določilu 113. člena ZUP tožniku priznati stroške predsodnega postopka, ker je bil upravni postopek potreben za zavarovanje njegovih pravic. ZUP v 1. odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Sodišče je pravilno pojasnilo, da je v upravnem odločanju šlo za postopek, ki je tekel na zahtevo tožnika in torej ne po uradni dolžnosti upravnega organa. Niti v ZDSS-1 niti v ZUP pa ni pravne podlage za odločanje o stroških predsodnega postopka na podlagi uspeha stranke. Uporaba določb zakona, ki ureja upravni spor, je v ZDSS-1 predpisana le glede razlogov, zaradi katerih je dopustno izpodbijati upravni akt (74. člen ZDSS‑1). Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na 3. odstavek 20. člena ZUS-1, ki obveznost navajanja dejstev in predlaganja dokazov veže na postopek pred izdajo akta.
ZDSS-1 člen 63, 75. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2.
predmet presoje - invalidska pokojnina - starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Tožnik je s tožbo uveljavljal tudi priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker je bilo z izpodbijanima odločbama toženca odločeno zgolj o pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ne pa o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine, je sodišče prve stopnje na podlagi 63. in 75. člena ZDSS-1 tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo. Skladno s 63. členom ZDSS-1 je predmet presoje le odločitev toženca, razvidna iz izpodbijanih odločb.
ZPIZ-2 v 41. členu določa pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Tožnik je izpolnil pogoj, določen v 41. členu ZPIZ-2, saj je bil zaradi posledic poškodbe zunaj dela v višini 60 odstotkov in zaradi bolezni v višini 40 odstotkov, z 19. 6. 2020 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233. ZZVZZ člen 29.
reintegracija delavca - začasna zadržanost z dela - denarno nadomestilo
Zdravstvena zmožnost zavarovanca v obdobju, v katerem delovno razmerje ni obstajalo, nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu. Bolniški stalež je namenjen zaposlenim osebam, ki začasno niso zmožne za delo.
stroški postopka - socialni spor - odškodninski spor - uporaba določb ZPP
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato je glede stroškov postopka potrebno upoštevati določbe ZPP.