začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.
Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/2. ZJU člen 4, 4/1, 93, 94. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik dela dne 2. 2., 26. 2. in 29. 2. 2024 v očitanem časovnem obdobju ni opravljal skladno z razporedom dela, s čimer je kršil svojo osnovno delovno obveznost po pogodbi o zaposlitvi, kar že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev. Toženka je bila dolžna zagotavljati izvajanje redarske službe v določenem obsegu v okviru treh občin, kar je zagotavljala z ustreznim razporedom dela vseh redarjev. Zaradi tožnikovega neupoštevanja razporedov dela, je toženka kršila svoje obveznosti po dogovoru. Prav tako opustitev vnosa podatkov o obravnavanih prekrških v aplikacijo vpliva na transparentnost opravljanja redarske službe, saj se lahko pojavijo obtožbe o nepravilnem ravnanju, onemogoči se posredovanje podatkov, potrebnih za plačilo kršiteljem, prejetih plačil ni mogoče knjižiti, za isti prekršek se lahko dvakrat izda plačilni nalog. Navedene ugotovitve zadoščajo za zaključek, da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).
razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Toženka ni dokazala obstoja zakonitega razloga za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, kadar obstaja eden izmed zakonsko določenih razlogov. Med njimi je tudi začasno povečan obseg dela, vendar mora delodajalec za obstoj tega razloga izkazati konkretne in preverljive okoliščine, ki začasno povečanje dela utemeljujejo. Negotovost glede prihodnjih poslovnih odločitev, zmanjševanje obsega dela, reorganizacija ali morebitno prenehanje dejavnosti ne predstavljajo zakonitega razloga v smislu 54. člena ZDR-1.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena brez zakonitega razloga, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
ZUP člen 214, 214/1. ZPP člen 355. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233.
začasna nezmožnost za delo - zaključek bolniškega staleža
Toženec mora v skladu z 233. čl. Pravil OZZ, opredeliti datum začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo v primeru, ko s predhodno odločbo toženca bolniški stalež ni bil zaključen. V tem sporu pa gre za odločanje o predlogu za podaljšanje bolniškega staleža, ki je bil s predhodno odločbo toženca zaključen, ker je bila z določenim dnem ugotovljena zmožnost za delo zavarovanca. Odsotnost opredelitve datuma začetka in zaključka iz izpodbijanih odločb toženca ne predstavlja nepravilnosti in nezakonitosti, saj je toženec že po vsebini odločil, da tožničino zdravstveno stanje ne utemeljuje spremembe odločitve imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža.
Tožničina kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ni hujša kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj so bile ugotovljene spremljajoče okoliščine, ki takšne presoje ne utemeljujejo.
ZDR-1 člen 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev
Za ugotovitev, da je delavec storil dejanje, ki se mu očita v izredni odpovedi, (le) na podlagi indicev mora biti izpolnjen pogoj, da gre za niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se dopolnjujejo tako, da tvorijo sklenjen krog (indični krog), na podlagi katerega je mogoče z gotovostjo sklepati, da je delavec očitano kršitev storil.
ZDSS-1 člen 72, 75. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/3, 274, 274/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - potek roka za vložitev revizije - predhoden preizkus tožbe - začetek teka roka
Pravočasnost tožbe je v socialnem sporu procesna predpostavka, ki mora biti podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 vložena v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe, ki se s tožbo izpodbija. Gre za procesni predpostavki, ki morata biti podani, da je socialni spor dopusten. Določbo 72. člena ZDSS-1 je pri predhodnem preizkusu tožbe potrebno uporabiti v povezavi z določbo 75. člena ZDSS-1. Na rok 30 dni pazi sodišče po uradni dolžnosti.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZDR-1 člen 200, 200/4.
čista denarna terjatev - zakonite zamudne obresti - nastop zamude - vložitev tožbe - neposredno sodno varstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Tudi pri čistih denarnih terjatvah iz delovnega razmerja se datum nastanka zamude presoja po določbi 299. člena OZ, ne pa glede na datum vložitve tožbe po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZSPJS člen 24. ZDR-1 člen 134, 134/2, 202. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 360. ZPP člen 158, 158/1. ZDSS-1 člen 38.
nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - COVID-19 - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - zastaranje zamudnih obresti - pretrganje zastaranja
Tožbo, s katero je tožnik zahteval plačilo razlike v plači in razlike v plačilih obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za čas nezakonite premestitve, torej za nazaj, je vložil šele 5. 12. 2022. Zato so skladno z 202. členom ZDR-1 zastarale tiste terjatve - razlike v plači in prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so zapadle v plačilo več kot pet let pred vložitvijo tožbe, in skladno s prvim odstavkom 347. člena OZ tudi tiste obresti, ki so se natekle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe (zaradi zadržanja zastaranja v času epidemije Covid-19 sta se oba roka podaljšala še za 136 dni).
V času epidemije Covid-19 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan.
ZPIZ-2 člen 403. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Vrste in stopnje telesnih okvar določa Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar v Seznamu telesnih okvar. Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je torej najprej potrebno, da gre za telesno okvaro, kot je le-ta določena v že omenjenem Seznamu TO. Tožnik ima zaradi zdravstvenega stanja oteženo aktivnost in je pri njem potreben večji napor pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Glavni razlog za to je debelost, vendar pa debelost ni stanje, za katero bi se lahko ugotovilo telesno okvaro po že omenjenem Seznamu TO. Ugotovljene okvare gibal, kjer so v ospredju bolečine v nogah in križu z dobro ohranjeno gibljivostjo v sklepih, nadalje sindrom obstruktivne apneje v spanju, lažja motnja pljučne funkcije in srčno popuščanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku ne pomenijo telesne okvare, kot so le-te določene v Seznamu TO.
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZRTVS-1 člen 1, 2. ZRTVS-1B člen 22, 22/3. ZKolP člen 2, 2/1. OZ člen 72, 73, 93. ZSDU člen 95. ZDR-1 člen 10, 89, 89/1, 89/1-3, 89/1-4, 89/1-5. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 40, 84. Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2022) člen 7.
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 108, 111. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
delna invalidska pokojnina - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - minimalna pokojninska doba - res iudicata - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - delno zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Kljub dejstvu, da tožniku pripada pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, slednje ne pomeni, da se mu s tem dnem prične izplačevati pokojnina. Kot oviro za začetek izplačevanja pokojnine, je sodišče pravilno opredelilo vključenost tožnika v obvezno socialno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja, bo odpadla zakonsko določena ovira in sorazmerni del invalidske pokojnine se mu bo lahko pričel izplačevati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 120, 120/2, 259, 259/3. ZZVZZ člen 2.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - medicinsko tehnični pripomočki - zahteva za povračilo stroškov - izjemen primer - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
V spornem obdobju veljavni tretji odstavek 259. člena Pravil OZZ je določal, da zavod lahko izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. 4-točkovna ortoza za komolec na zaklep ni določena kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, naslednji pogoj, ki je ključen za odobritev nakupa medicinskega pripomočka, pa je izjemnost primera. Razlog za priznanjeje izjemno zdravstveno stanje ali pa izjemnost glede načina terapije. Kot je to strokovno prepričljivo pojasnil sodni izvedenec, gre v tem primeru za izjemnost.
URS člen 22, 23, 50, 125, 156. ZPIZ-2 člen 140, 140/6, 204, 204/3, 204/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355.
bistvena kršitev določb postopka - presoja ugovorov - sklicevanje na neustavnost določb zakona - predlog za oceno ustavnosti - konkretiziranost navedb
Sodna odločba mora biti glede ustavnopravnih ugovorov obrazložena, če so ti konkretno in argumentirano podani. Sodišča sicer niso dolžna odgovarjati na pavšalne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stališč. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub izčrpni argumentaciji tožnika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti, je namreč umanjkala presoja sodišče prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodišče prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do tožnikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - pravni standard - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - višina denarnega povračila
Ravnanje tožnika ne predstavlja kršitve, ki bi se dvignila nad raven, ki jo je mogoče obravnavati z milejšimi odzivi delodajalca. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Pojem "hujša kršitev" je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Objektivna izguba zaupanja se ne more utemeljevati le na delodajalčevem subjektivnem občutku ali internih odločitvah, temveč mora biti izkazana z dejstvi, ki kažejo na dejansko nevzdržnost nadaljnjega sodelovanja. Takšnih dejstev toženka ni izkazala.
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov toženca, ki zavarovancu povzroči nevšečnosti zaradi vloženih pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, ne more imeti posledice pravno priznane škode.
Toženčevo vodenje upravnega postopka je skladno z določili relevantnih določb ZZVZZ. Protipravnost ravnanj toženca bi bila izkazana le v primeru, če bi bila dokazana samovoljna, arbitrarna odstopanja od običajnih metod dela. Sistem pravnih sredstev je namenjen prav odpravi napak v upravnih in drugih postopkih. Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, pa same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Nepravilna in spremenjena odločitev glede začasne nezmožnosti tožnice sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
Ker sodišče ni ugotovilo protipravnega ravnanja toženca, ni bilo zavezano ugotavljati obstoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti, ki morajo biti podane kumulativno, posledično, zaradi česar ni potrebno decidirano opredeljevanje sodišča do obširnih tožničinih trditev v tej smeri.
URS člen 14, 22, 23, 25. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 8, 337, 337/1. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - preiskovalno načelo - navidezni odpovedni razlog - premestitev - mobbing
Presoja o (ne)obstoju poslovnega razloga je pogojena z razlogi, s katerimi ga je toženka utemeljila v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je v tem sporu ključno dejstvo, ali je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve enote J. Za presojo poslovnega razloga tako niso pomembne obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ukrepanja toženke zaradi zaščite delavcev pred tožnikovim nadlegovanjem in trpinčenjem.
Zmotno je pritožbeno uveljavljanje kršitve preiskovalnega načela iz 34. člena ZDSS-1, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo pri sprejemu odločitve o plačilu razlik v plači. Le tedaj, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZDR-1 člen 8, 89/1, 89/1-4, 90, 91, 91/5, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-2 člen 101, 102, 103, 104, 429, 429/3. ZPP člen 125a, 289, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izobrazbeni pogoj - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - sodba SEU
Pri presoji zakonitosti odpovedi zaradi invalidnosti je z vidika izobrazbenega pogoja torej treba uporabiti določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI in ne petega odstavka 91. člena ZDR-1. Uporaba 40. člena ZZRZI izhaja tudi iz četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti izrecno napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma predpise, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.