ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 118, 118/1. ZPP člen 154, 154/2, 212. ZOFVI člen 92, 92/3, 109, 109/6.
učitelj - strokovni izpit - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - stroški postopka - uspeh stranke v postopku
Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati.
Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologije za čas 32 ur tedensko (80 %) s posledično reintegracijo in reparacijo zavrnjen. Upoštevaje navedeno je tožnica v postopku uspela s polovico (50 %) zahtevka.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Pogodbeni kazni iz 14. in 15. člena pogodbe o zaposlitvi nista dopustni, ker predstavljata pretiran poseg v pravice in obveznosti toženke, katere odškodninsko odgovornost v času delovnega razmerja urejajo omiljene določbe ZDR-1 (zlasti prvi odstavek 177. člena tega zakona).
Toženkino speljevanje tožničinih strank (t. i. pripravljalna dejanja) v času trajanja delovnega razmerja ustreza dejanskemu stanu kršitve konkurenčne prepovedi.
Vlogi z dne 8. 11. 2024 in 22. 11. 2024 po vsebini ne predstavljata obrazložene pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče ovrednotilo z 225 odvetniškimi točkami.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (2023) člen 2. ZZVZZ člen 25, 26, 44c. ZZDej člen 74, 75. URS člen 50, 51, 125. ZPP člen 251, 252, 253, 254. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25.
zdravljenje v tujini - napotnica - sodba SEU - direktiva EU - sodni izvedenec
Pri tožniku je bila siva mrena diagnosticirana, zaradi česar je bila tudi tožniku izdana e‑napotnica. Tožniku izdana napotnica je zadoščala za ambulantno storitev, kot jo je opravil pri tujem zdravstvenem izdajalcu. Na ta način so bila upoštevana notranja pravila države članice, v kateri zavarovana oseba uveljavlja povračilo stroškov. Spoštovano je bilo ključno določilo, implementirane Direktive 2011/24/EU, na katero se nanaša 44.c člen ZZVZZ. Če socialno zavarovani pacient pridobi s strani ustreznega organa veljavno napotnico, ni v njegovi pravni sferi obveznost presojanja in preverjanja upravičenosti do njene izdaje. Prav tako ni pravne podlage za obveznost presoje postavljene diagnoze s strani lečečega specialista, ki je bila podlaga za izdajo napotnice za operacijo sive mrene. Slednje je lahko predmet razmerja toženca s tretjimi.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 70, 70-6, 125a, 213, 213/2, 247, 247/5, 302, 302/3.
ugotavljanje invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja - končano zdravljenje - zahteva za izločitev izvedenca - načelo neposrednosti izvajanja dokazov
Zdravljenje tožnice do izdaje dokončne odločbe še ni bilo zaključeno. Ker zdravljenje tožnice do relevantnega datuma še ni bilo zaključeno, niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
Pooblaščenec tožnice je na naroku soglašal, da se izpoved šteje za prebrano, saj bi se z branjem na glas izgubljalo čas, nato pa ugovarjal zavrnitvi neposrednega zaslišanja s sklicevanjem na 22. člen Ustave in 6. člen EKČP. Stranka se mora konkretizirano opredeliti do potrebe po neposrednem zaslišanju (npr. zakaj je potrebno priči postaviti dodatna vprašanja, …), česar pooblaščenec tožnice ni navedel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog - utemeljen odpovedni razlog
Toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar zadošča za zakonitost in utemeljenost odpovedi iz poslovnega razloga.
ZSDU člen 56, 67. ZDR-1 člen 86, 89, 89/1, 89/2, 91, 91/5, 112, 112/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - svet delavcev - reorganizacija
Toženka je dokazala reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov v oddelku notranjih kontrol, saj ni opravljal nalog na kakršnihkoli drugih projektih toženke.
Sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU.
pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - predlog za zaslišanje izvedenca - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca.
stroški postopka - socialni spor - po uradni dolžnosti začet postopek - postopek začet na zahtevo stranke - popravni sklep - uspeh stranke v postopku - pripravljalna vloga - obrazložen dopis
Z vlogo, ki jo je poimenoval prva pripravljalna vloga, je tožnik prerekal navedbe toženca iz odgovora na tožbo, v kolikor se z njimi ni izrecno strinjal. Obrazložil je, zakaj vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, dodatno je predložil še druge dokaze. V tem primeru ne gre za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 43 OT, temveč gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tar. št. 16 OT, ki jo je potrebno ovrednotiti z 225 točkami.
V primeru, če se je postopek začel na zahtevo stranke, ni bistven uspeh rešitve njene zahteve, niti ni relevantno, ali so bili stroški za zastopanje potrebni ali ne. Le v primeru, če se postopek začne po uradni dolžnosti in za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (357.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obrazložitev odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - potreba po delu - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka ni navedla konkretnih dejanskih okoliščin, ki naj bi utemeljevale prenehanje potrebe po delu tožnika. Iz odpovedi sploh ni mogoče razbrati dejanske vsebine ekonomskega ali organizacijskega razloga niti kako je to vplivalo na potrebo po delu tožnika pri toženki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je delovne obveznosti kršil, ko o svoji nenadni zapustitvi delovnega mesta ni obvestil svojega nadrejenega, vendar se je kasneje opravičil, obžaloval dejanje in navedel tudi osebni razlog, ki je privedel do kršitve. To je bila v 19 letih zaposlitve tožnika pri toženki prva kršitev delovne obveznosti, za kar bi toženka lahko uporabila milejšo sankcijo, sploh glede na dejanski razlog na strani tožnika. Tako ni mogoča ugotovitev, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prepoved diskriminacije - prepoved zlorabe - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je dokazala objektiven in resen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (konkretno ekonomski in organizacijski razlog).
V obravnavani zadevi je šlo za individualni odpust, zato je bila toženka povsem prosta v izbiri delavca, ki mu bo na konkretnem delovnem mestu po njenem izboru prenehala pogodba o zaposlitvi, omejena zgolj s splošnimi pravili o prepovedi diskriminacije in zlorabe odpovedi.
reparacija - plačilo razlike v plači - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
O temelju zahtevka je že pravnomočno razsojeno - pravnomočno je razsojeno, da je toženka dolžna tožniku za vtoževano obdobje plačati razliko v prejemkih iz delovnega razmerja. Tožniku je bila v predhodnem sporu (za čas dejanskega opravljanja dela pri toženki) prisojena razlika glede na delovni čas oziroma prisotnost na delu. Pri presoji, da je tožnik upravičen do razlike do povprečne plače, je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi v številnih drugih sporih zoper toženko, v katerih so sicer delavci uveljavljali zahtevke tako za čas, ko so delo dejansko opravljali, kot za čas po prenehanju delovnega razmerja.
ZJU člen 5. ZDR-1 člen 42. ZSPJS člen 2, 2-13. ZDSS-1 člen 6.
plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - opravljanje del drugega delovnega mesta - akt o sistemizaciji delovnih mest - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - policija
Ni mogoče šteti, da zaposleni opravlja delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta, če opravlja delo svojega delovnega mesta, ki pa je enako delu drugega sistemiziranega delovnega mesta pri delodajalcu. S tem tožnik po vsebini nasprotuje sistemizaciji delovnih mest, ki za enako delo na dveh različnih delovnih mestih predvideva različno plačilo, kar pa ne more biti predmet individualnega delovnega spora.
stroški postopka - delni uspeh v postopku - delni umik tožbe
Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve toženke, zato je pravilna odločitev, da mora tožnica za umaknjeni del zahtevka toženki povrniti stroške postopka. Glede na delež umaknjenega dela zahtevka (44 %) in pavšalne navedbe tožnice ni razumnih, življenjsko sprejemljivih razlogov za odločitev, da bi morala toženka tožnici povrniti celotne stroške postopka. Tožnica prav tako neutemeljeno navaja, da je s svojim zahtevkom uspela po temelju, saj je tožbo delno umaknila zaradi neutemeljenosti zahtevka, tudi sicer pa ni podlage za odmero stroškov posebej glede na uspeh po temelju in posebej po višini.
Tožnik uveljavlja izplačilo dela pokojnine po določbah ZPIZ-2. Izplačilo dela pokojnine je bilo uvedeno šele z novelo ZPIZ-2B. Višina zneska je odvisna od višine starostne pokojnine, ki bi šla tožniku v času, ko uveljavlja izplačilo dela pokojnine. Toženec je zadevo utemeljeno najprej presojal po 27. členu ZPIZ-2, torej ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Višina pokojninske osnove pa je bila izračunana po določbi 30. člena ZPIZ-2.