pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).
Pravdni stranki sta že v pogodbi dogovorili plačilo odškodnine za primer toženčevega predčasnega odstopa od pogodbe. Dogovorili pa sta tudi način obračuna le-te in njeno višino (glej 4. člen pogodbe). Pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik do odškodnine ni upravičen je zato zgrešeno.
ZDSS-1 člen 24.. ZObr člen 97b, 97č.. KPJS člen 45.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZDR člen 147, 148.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-1, 94/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 47, 299, 299/4, 303, 303/1, 309, 309/3, 322, 322/2.
vpis lastninske pravice - posadna listina - stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - zemljiškoknjižni vpis zoper stečajnega dolžnika - podlaga za vknjižbo lastninske pravice zoper stečajnega dolžnika
Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da prepoved po 1. točki drugega odstavka 94. člena ZZK-1 ne učinkuje na pravne posle stečajnega upravitelja, sklenjene v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka (in proti stečajnemu dolžniku) so namreč dovoljeni zgolj vpisi, kjer je pridobitev stvarne pravice neodvisna od poslovne volje zemljiškoknjižnega lastnika (stečajnega dolžnika), torej vpisi, ki imajo podlago v ustrezni odločbi stečajnega ali drugega sodišča.
ZS člen 1, 53.a, 53.a/4, 53.a/5, 54, 54/1, 54/2, 54/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. Sodni red člen 205. URS člen 23. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - nepristranskost - pristojnosti strokovnega sodelavca - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - zaslišanje prič v preiskavi - pravica do sodnega varstva - procesno vodstvo
Z odločitvijo predsednice sodišča, da je strokovna sodelavka v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedla v okviru pristojnosti, ki ji jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odsotnost izrecnih pooblastil še v ZKP (kot lex specialis v smislu kdo lahko opravlja preiskavo in posamezna preiskovalna dejanja in komu jih preiskovalni sodnik lahko prepusti) ne pomeni izvedbe nezakonitega postopka, torej postopka, ki ne bi bil v skladu z veljavno zakonodajo, kot to trdi pritožnik. To pooblastilo strokovnim sodelavcem, da (med drugim) izven glavne obravnave opravljajo posamezna procesna dejanja, podeljuje ZS, katerega določbe veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS), kar pomeni veljavnost pooblastila strokovnim sodelavcem za sodišča vseh vrst in stopenj. V konkretni zadevi je strokovna sodelavka zaslišala priče, pri čemer je navedeno procesno dejanje, ki ga določa 176. člen ZKP, skladno s pooblastili iz 54. člena ZS2 in v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalnega sodnika. V konkretni zadevi tako ne gre za odločanja oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in katera ne bi imela pooblastila v slovenski zakonodaji.
nezakonita uporaba stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, saj z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, ki je bila sicer sklenjena za določen čas.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja - omejitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku v stečajnem postopku.
odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - odškodninska odgovornost države - načelo zakonitosti - nepristransko sojenje
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja sodnika, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - delni umik tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
S skrčitvijo tožbenega zahtevka, to je delnim umikom tožbe, je tožeča stranka uveljavljala izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika le glede nepremičnin ID znak -915/0 in ID znak -914/0, ne pa glede nepremičnine z ID znakom -890/3. Tožena stranka je tako z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka pripoznala lahko le obstoječi, to je s skrčitvijo zahtevka postavljen tožbeni zahtevek in tako ni pripoznala izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika glede nepremičnine ID znak -890/3, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji o pravni naravi skrčitve tožbenega zahtevka velja dodati, da "skrčitev tožbenega zahtevka" procesno predstavlja delni umik tožbe po določbi 188. člena ZPP. Prvostopno sodišče bi v takem primeru na podlagi določbe tretjega odstavka 188. člena ZPP moralo izdati sklep o delni ustavitvi postopka, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ker navedenega sklepa ni izdalo, je sicer storilo kršitev postopka, ki pa v obravnavani zadevi ni odločilno vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe in tako prvostopnemu sodišču ni očitati bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 33, 33/3, 37, 38, 146, 146/2.. ZN-UPB3 člen 35, 35/1, 38a.
sestava zemljiškoknjižnega predloga - notarska listina - notarska listina iz več pol
Predlagatelj ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN.
oškodovanka kot tožilka - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona
Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka v zakonitem roku 8 dni nadaljevala kazenski pregon zoper U.P., pa ne potrjuje, da je oškodovanka pravočasno nadaljevala kazenski pregon. Četrti odstavek 60. člena ZKP namreč govori o tem, da bi se oškodovanka kot tožilka morala sama na okrožnem državnem tožilstvu pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in zatem ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona.
Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.
Ker je upravitelj umaknil predlog za izdajo soglasja k plačilu stroškov, je sodišče prve stopnje o tem izdalo ugotovitveni sklep. Ker nima (več) upraviteljevega predloga za izdajo soglasja, sodišče o njem (zaenkrat) pač ne bo (ponovno) odločalo. Enak rezultat bi bil dosežen tudi, če sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa sploh ne bi izdalo. Z izdajo izpodbijanega sklepa se pritožnikov položaj ni v ničemer spremenil, zato ni jasno, kakšen cilj zasleduje s pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026263
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 209, 209/1.. ZKP člen 293, 293/3, 372, 372-3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - datum storitve kaznivega dejanja
Ker je za obdolžencu očitano kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do treh let, po 4. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 pa kazenski pregon ni več dovoljen, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da kazenski pregon še ni zastaral, saj bo zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 9. 6. 2019.
nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - namerna povzročitev škode - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta
Dnevno nadomestilo namreč pripada zavarovancu, če je bil zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje rednih delovnih nalog. Za uveljavljanje le-tega je potrebno predložiti dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, delo na kmetiji po upokojitvi pa v redno delo ne sodi in zato tožeči stranki ne gre dnevno nadomestilo za čas od upokojitve dalje.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
krivda - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - varnost na smučišču
V danem primeru ni podana krivda (protipravno ravnanje) toženke za obravnavani škodni dogodek in da ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami toženke in vtoževano (ne)premoženjsko škodo.
ZPP člen 347, 347/2.. ZDR-1 člen 6, 109, 109/1, -110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - spoštovanje navodil zdravnika - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - diskriminacija - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma odobritve . S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00022618
OZ člen 58, 190. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 62, 62/2.
teorija realizacije pogodbe - dogovor med zakoncema - pridobitev solastninske pravice - notarski zapis - ustni dogovor - odločitev o stroških postopka - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določbi 47. in 48. člena ZN vedno in nujno izključujeta uporabo 58. člena Obligacijskega zakonika in pravilno zaključilo, da teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ), za primere ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa) pa ta izjema ne velja.