Udarec ali tudi več udarcev po avtomobilu (ki ni oziroma ki niso povzročili škode) ne pomeni ravnanja, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi fizičnega napada drugega toženca. Na ravnanje tožnika, takrat starega 15 let, se drugi toženec nedvomno ne bi smel odzvati s fizičnim napadom nanj. Takšno ravnanje drugega toženca je bilo povsem nesorazmerno z ravnanjem tožnika in zato v celoti nepotrebno. Drugi toženec bi nedvomno premoženje lahko zavaroval drugače, kot z neposrednim fizičnim napadom na tožnika. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da tožnikovo ravnanje ni bilo ravnanje, ki bi kakorkoli pravno odločilno prispevalo k nastanku škode, zato drugi toženec odgovarja za škodo, nastalo tožniku.
Ravnanje drugega toženca pomeni kršitev pogodbenih obveznosti. Zavarovalnica v skladu s Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja jamči za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je s pogodbo o fizično tehničnem varovanju prevzel zavarovanec. V posledici tudi zavarovalnica tožniku odgovarja za škodo nastalo z zavarovalnim primerom.
Namen zastavne pravice je zavarovanje upnikove terjatve za primer, da ta ob zapadlosti ne bo plačana, ker pa je šlo za večkratno zastavo denarnih sredstev na varčevalni knjižici tožene stranke, je imela tožeča stranka na podlagi 136. člena SPZ pravico, da se poplača z denarnimi sredstvi na varčevalni knjižici tožene stranke najprej iz naslova neplačanega kredita D. B. s.p., šele nato po iz naslova neplačanega kredita tožene stranke.
Simulacija (tudi simulacija pogodbene stranke) predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: osnovno pogodbo in dogovor o simulaciji. Pri odnosu med navideznim in resničnim kupcem gre torej za samostojno pravno razmerje, ki praviloma nima zveze z razmerjem prodajalca in navideznega kupca. Obstoja takšnega razmerja tožnik ni dokazal.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
denacionalizacija – plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – denacionalizacijski zavezanec
Po 2. odstavku 72. člena ZDen se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, kar po ustaljeni in enotni sodni praksi pomeni, da je (argumentum a contrario) denacionalizacijski upravičenec upravičen do plačila odškodnine iz navedenega naslova za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja v naravi.
Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar pomeni, da je bilo na tožniku dokazno breme, do dokaže, v čem se kaže njegovo prikrajšanje in za koliko je bil prikrajšan, ker ni mogel razpolagati s stanovanjem, ki sta ga brez soglasja s tožnikom nedopustno uporabljali toženki. Takšnega dokaznega bremena tožnik ni zmogel, zato so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik prikrajšanja ni dokazal in je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
pravica do vrnitve takse – ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati 36. člen ZST-1, po katerem ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
Vračilo sodne takse po 36. členu ZST-1 ni vezano zgolj na primer, ko sodišče plačilni nalog razveljavi. Stališče sodišča, da lahko vrne sodno takso le v primeru, da bi pritožnika vložila ugovor zoper plačilni nalog in z njim uspela, je zato napačno.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014546
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 53, 53/1, 53/2. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0058491
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/5. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 13, 13/2.
oprostitev plačila sodne takse – fizična oseba – kriteriji za popolno oprostitev – upravičenec do prejema denarne socialne pomoči – neustavnost določb ZST-1
Sodišče lahko stranko v celoti oprosti plačila sodne takse, četudi ta ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabijo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa – dopolnilni sklep – poseben sklep o stroških postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060786
OZ člen 631, 1035, 1036, 1037, 1037/1. ZJN-2 člen 4, 4/6.
gradbena pogodba – javno naročilo – nakazilo – sprejem nakazila – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pripoznane terjatve
Ali je nakazanec sprejel nakazilo, je treba strogo in restriktivno razlagati, ker je sprejem nakazila abstrakten pravni posel, zaradi česar nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, ko nakazilo sprejme.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.
začasna odredba - zavarovanje (podredno uveljavljane) denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zakonski pogoji - neznatna škoda - pravni standard
Neznatna škoda je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago v konkretnih okoliščinah na stani toženca (verjetno) izkazati tožnik. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je o neznatni škodi mogoče govoriti tudi v primeru, ko gre za začasno odredbo, s katero se prepoveduje odtujevanje in obremenjevanje nepremičnine, kadar je ta že obremenjena. Ravno s tem razlogom je sodišče prve stopnje tudi utemeljilo izdajo začasne odredbe, v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče odločalo o toženčevem ugovoru, pa te ugotovitve ni več, zato obrazložitev sodišča, da gre za neznatno škodo, ne zdrži. Ravno to dejstvo je pravno odločilno za pravilno uporabo prava. Pritožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da se ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb, kar bo moralo sodišče storiti ob ponovnem odločanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0075150
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 8, 8/2, 15. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 9, 43, 43/2.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Pravilo o dokaznem bremenu narekuje, da mora tožeča stranka dokazati protipravnost ravnanja, škodo in vzročno zvezo med njima, tožena stranka pa, da je ravnala z zadostno oziroma s pričakovano skrbnostjo. Pri opustitvenih odškodninskih deliktih se elementa nedopustnosti ravnanja in krivde prekrivata, saj sta oba opredeljena s pojmom skrbnosti, zato se pritožniku zdi, da sodišče v konkretnem primeru ni ustrezno porazdelilo dokaznega bremena med pravdnima strankama, vendar temu ni tako. Pritožbena izvajanja toženca, da njegova odgovornost ni bila podana, ker noben dokaz ni potrdil malomarnosti, so v nasprotju z domnevo krivde in ravnokar obrazloženim.