insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Drugi odstavek 23. člena ZP-1 med drugim določa, da za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Opredelitev hujšega prekrška je tako vezana na število izrečenih in ne na število predpisanih kazenskih točk, kar je logično, saj se tudi skupna evidenca kazenskih točk vodi glede na število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 – narok – izvedba naroka – pravnomočna odločba upravnega organa
V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka.
Sodišče je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa, pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane, oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.
Ker tožnik sklenitve posojilne pogodbe s toženko v smislu 569. člena OZ in izročitve denarja toženki ni uspel dokazati, so nepomembne pritožbene trditve o tem, da je dokazno breme, da je posojeno vrnila, na toženi stranki.
pritožba - pravočasnost pritožbe - pritožbeni rok - uradni jezik sodišča - prevajanje sodnih pisanj - prevod sodbe - vročanje - začetek teka roka za pritožbo - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga
ZPP strankam, ki ne razumejo uradnega jezika sodišča, ne daje pravice do prevajanja vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v postopku v njihov jezik. Takšno prevajanje so si stranke dolžne zagotoviti same. Rok za pritožbo zoper sodbo je zato začel teči že z vročitvijo sodbe v slovenskem jeziku, ne pa z vročitvijo njenega prevoda.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082522
ZZK-1 člen 5, 31, 40. ZIZ člen 14, 168, 272. SPZ člen 39.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - last tretje osebe - pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - pasivna legitimacija - izvršba na premoženje tuje države - uporaba slovenskega prava - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
Tožnik je na prvostopenjsko sodišče naslovil vlogo, ki je bila nerazumljiva in nepopolna. Iz njene vsebine ne izhaja, za kakšno vrsto vloge naj bi šlo, možen pa bi bil zaključek, da vložnik predlaga zaposlitev pri delodajalcu (po možnosti tudi s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje). Ker vložnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala vseh sestavin iz drugega odstavka 105. člena ZPP, niti sestavin, ki jih za tožbo predvideva prvi odstavek 180. člena ZPP, je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na dopolnitev in popravo te vloge z navodili, kako naj svojo vlogo popravi. Opozorilo ga je na možnost brezplačne pravne pomoči in mu določilo 15-dnevni rok za dopolnitev in popravo vloge. Ker vložnik v določenem roku svoje vloge ni popravil, jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
ZFPPIPP člen 374, 374/2, 374/2-1, 374/2-3, 374/2-4, 374/4, 374/4-1, 374/11. SPZ člen 18, 256, 256/1, 260, 260/1.
premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti – prenehanje premoženjskih pravic – stavbna pravica – prenos na lokalno skupnost – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno izenačilo nepremičnino in stavbno pravico kot stvarno pravico na nepremičnini (premoženjsko pravico) in je v zvezi s tem napačno uporabilo določbe 374. člena ZFPPIPP. Ob pravilni uporabi določb 374. člena ZFPPIPP bi moralo najprej postopati skladno s 3. točko 2. odstavka 374. člena ZFPPIPP in ob odsotnosti privolitve Republike Slovenije odločiti, da stavbne pravice kot premoženjske pravice skladno s 1. točko 4. odstavka 374. člena ZFPPIPP prenehajo.
protipravno ravnanje - parkiranje na črno - parkiranje na zasebnem zemljišču - odškodnina za poškodovano vozilo - prevzem rizika za nastalo škodo
Šlo je za parkiranje „na črno“ in tožena stranka ni bila dolžna, da bi prepovedala parkiranje ali postavila ustrezne prometne znake. Samo dopuščanje parkiranja še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost in protipravnost ravnanja oziroma opustitev dolžnega ravnanja. Uporaba tuje lastnine ni dovoljena in je parkiranje dovoljeno samo na za to namenjenem prostoru. Ker je šlo za „divje“ parkiranje, voznik, ki parkira na takem prostoru, prevzame odgovornost za morebitno škodo, ki mu nastane s takšnim parkiranjem. Ker je šlo za zasebno zemljišče, tožena stranka ni bila dolžna vzdrževati drevesa na tak način kot ugotavlja sodišče prve stopnje,
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativno zahtevani pogoj - stečaj dolžnika / toženca - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - neznatna škoda - pravni standard - trditvena podlaga
Tožnikov predlog za izdajo začasne se nanaša na toženčevo premoženje (njegovo terjatev do stečajnega dolžnika), zato predlogu ni mogoče slediti zgolj na podlagi prepisane abstraktne zakonske dikcije, saj gre za poseg v toženčevo lastnino. Materialnopravno zmotno je stališče, da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ker z njo ne razpolaga: toženec ima že priznano ločitveno pravico v stečajnem postopku in dejstvo, da mu ta še ni izplačana, ne pomeni, da z njo še ne razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083691
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 214, 214/“. ZIZ člen 17, 21. SPZ člen 105, 105/1, 105/4. ZPPLPS člen 4, 5.
tožbeni zahtevek – določnost tožbenega zahtevka – zahtevek za odpravo stvarnih napak – aktivna legitimacija – skupni prostori – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vzpostavitev etažne lastnine – podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave kot izhaja in je predvidena v izvedenskih mnenjih. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, s tem pa je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršilnega naslova. Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena, saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.
oprava določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - uklonilni zapor - milejši predpis
Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.