Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22, 22/1, 24.
oskrba s pitno vodo – plačilo porabljene vode
Dokazanost navedb, da je prišlo do zamrznitve vode v javnem vodovodnem omrežju, da je bila posledično motena oskrba z vodo na toženčevem priključku, da mu je tožnikov delavec dal navodilo, naj za preprečitev ponovnega motenja pusti nekoliko odprto pipo v svojem domu, da je vtoževana količina vode, kolikor odstopa od toženčeve povprečne porabe, posledica upoštevanja tega navodila, bi mogla utemeljevati zaključek, da je tožnik upravičen zaračunati le povprečno porabo vode v primerljivem obdobju. Ker bi s takim ravnanjem toženec preprečil neizpolnjevanje tožnikove obveznosti o redni oskrbi s pitno vodo, mu ne bi bilo dopustno naložiti bremena, povezanega s takim ravnanjem, in ki bi bilo ugotovljivo ob upoštevanju odstopanja ugotovljene porabe vode v obdobju, na katerega se nanaša sporna terjatev, od povprečne porabe vode tožnika v daljšem obdobju.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
pravica do stikov z otrokom - konfliktnost med starši - opredelitev obsega stikov - korist otroka - varstvo in vzgoja otroka - dodelitev otroka
Temeljno vodilo pri odločanju o varstvu in vzgoji je korist otroka, ki mora biti konkretizirana.
V primeru dodelitve obeh dečkov enemu od staršev, do umiritve situacije ne bi prišlo. Oba dečka namreč dolgoročno rabita oba roditelja, v primeru dodelitve enemu, pa bi bili stiki z drugim še bolj travmatični, tisti od staršev, ki mu otroka ne bi bila dodeljena, pa bi očitno težko odnehal z medsebojnim konfliktom, kar se je v postopku že večkrat pokazalo.
ZZZDR člen 65. ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZPP člen 413.
razveza zakonske zveze – razmerje z mednarodnim elementom – stroški postopka
Če sta zakonca državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi držav, katerih državljana sta.
Če se zakonska zveza ob kumulativni uporabi ne bi mogla razvezati, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo Republike Slovenije, če je imel eden od zakoncev ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.
Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oziroma dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Dejstvo, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, ne zadostuje za odškodninsko odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060783
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-C člen 39. OZ člen 287, 287/4. ZS člen 3, 3/3.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – več upravičencev – analogna uporaba pravil obligacijskega prava – sorazmerno poplačilo
Glede na to, da je položaj v primeru več upravičencev do omejitve dedovanja, katerih terjatve v skupni višini presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja pravilo iz 4. odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse istočasno nastale obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski, je treba v danem primeru po analogiji uporabiti navedeno določbo OZ.
Pritožbeno sodišče sicer v celoti pritrjuje pritožničinim povzetkom prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča na 8. in 9. strani pritožbe, ki sta skozi dosedanje delo izoblikovali standarde, po katerih je treba za uresničitev navedenega pravnega jamstva iz 3. alineje 29. člena Ustave, posameznemu dokaznemu predlogu ugoditi oziroma kdaj ga je mogoče/dovoljeno zavrniti, brez da bi bilo to jamstvo zanikano. Njihovo bistvo tako ni v zapovedovanju nižjim sodiščem, kar bi nenazadnje nasprotovalo vsaj 125. členu Ustave, ampak v razmejevanju položajev, pri čemer je temeljno merilo pravna relevantnost - odločilnost predlaganega dokaza. Ta je odvisna od predmeta obravnavanja, ki je, ko gre za sodbo, zajet v opisu dejanja.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
ZZad člen 6, 9, 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 213, 213/2, 337.
izplačilo članskih deležev - prenehanje članstva - izstop iz zadruge - prenehanje funkcije direktorja - izjava o spremembi statusa članskega deleža - zadružna pravila - pisna odpoved - odpovedni rok
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne.
Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki.
Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
Razlog za neprihod priče na sodišče ne more biti okoliščina, da je priča mnenja, da o zadevi ne ve ničesar, saj priči ni treba biti znano, o čem jo bo sodišče spraševalo, in zato tudi nima pravice do vpogleda v sodni spis pred pričanjem.
ZIZ člen 46, 46/1, 87, 87/1, 91, 91/1, 92, 92/1, 280, 290. ZPP člen 184, 184/3, 315. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31, 31/1, 78, 78/2, /8/3, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja – opustitev pravočasnega predloga za vpis rubeža premičnin v register pri AJPES
Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.
ZPP člen 156, 156/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 308, 308/1.
pravdni stroški – načelo uspeha – priznana terjatev v stečajnem postopku – stečajni postopek kot nadaljevanje pravdnega postopka – pripoznava terjatve v pravdnem postopku
Ker je tožeča stranka uspela z uveljavljanjem terjatve v stečajnem postopku, je prenehala njena pravna korist za vodenje te pravde. Gledano celovito oba postopka skupaj je zato treba šteti, da je tožeča stranka z uveljavljanjem svojega zahtevka zoper toženo stranko uspela.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
VODE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074792
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. 451. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica člen 39.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - omejeno število vlog - druga pripravljalna vloga tožene stranke - nova dejstva - oskrba s pitno vodo - količina porabljene oziroma izlite vode - okvara vodomera - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - nepravilen prenos podatkov
Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.
V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.
ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.