OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064703
SPZ člen 47, 92, 95, 96, 99. ZTLR člen 21.
javna dražba – izvršilni postopek – domik nepremičnine – izročitev nepremičnine – originaren način pridobitve lastninske pravice – uporabnina – vrnitveni zahtevek – vindikacijska tožba – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – gradnja na tujem zemljišču
Naziranje sodišča, ki je sledilo toženi stranki, češ da je toženec z nakupom na dražbi postal lastnik spornih objektov (torej tudi tistih delov, kar leži na sosednjih – tožničinih parcelah), je zmotno. Na podlagi sklepa izvršilnega sodišča je toženec v izvršilnem postopku lahko kupil kvečjemu nepremičnino, ki je grajena preko meje. Takšna gradnja pomeni kršitev lastninske pravice lastnika sosednje nepremičnine. Stvarnopravne posledice gradbenega posega določa 47. člen SPZ. Dokler medsebojna razmerja strank na ta način niso urejena, pa velja, da je tožnica postala z nakupom na javni dražbi ne le lastnica (kmetijskih) zemljišč, pač pa tudi vsega, kar je bilo tedaj na njih – tudi tistih (delov) objektov, ki stojijo na njih. Prodajajo se lahko le parcele, kakor so odmerjene. Izvršilna sodišča lahko prodajajo le posamezne stvari, ne pa njihovih sestavin – objektov – kot delov zemljišča, dokler ti niso ločeni od parcele, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.
dedovanje na podlagi oporoke – dedovanje zaščitene kmetije – nujni dedič – nujni delež – cenitev gozdnih zemljišč
Pritožbeni zahtevi, da bi bilo cenitev gozdne parcele treba opraviti v času pred njenim izkoriščanjem s strani M. S., torej za časa materinega življenja, ni mogoče slediti, saj je relevantno njeno stanje v času, ko je prešla na dediča, torej na dan zapustničine smrti.
ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitev na pravdo – obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – darilo
Dejanska ugotovitev, da sta tožnika sporno nepremičnino dobila v dar od zapustnika, ne pa od matere, ne narekuje zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev, da nepremičnina ne sodi v zapuščino, pač pa podlago, da zahtevku sodišče ugodi. Nepremičnina, ki je bila predmet darilne pogodbe, namreč tudi v primeru, da jo je tožnikoma podaril zapustnik, ne spada v njegovo zapuščino. Obstoj veljavnega pravnega posla (to je darilne pogodbe) to izključuje. Povedano drugače: vprašanje, kdo je bil darovalec, na ugotovitev, da sporna nepremičnina ne spada v zapuščino zapustnika, sploh ne more vplivati. To seveda jasno kaže, da tožnika (vsaj glede na tožbene trditve) za vložitev tožbe z zahtevkom kot sta ga postavila, interesa pravzaprav nista imela, vendar pa se ne sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče z vprašanjem pravnega interesa za tožbo (s takšnim zahtevkom) ni smelo ukvarjati, saj sta bila na pravdo napotena s sklepom zapuščinskega sodišča (181. člen ZPP).
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice – stroški postopka
Ustni dogovor, na podlagi katerega je tožnik dobil od staršev del zemljišča, na katerem je z njihovim dovoljenjem zgradil hišo, ni bil realiziran, zato je gradil na tujem zemljišču.
Do kršitve pogodbene obveznosti lahko pride šele, če dolžnik obveznosti, ki jo je s pogodbo prevzel, ne izpolni ob dospelosti. Rok izpolnitve obveznosti tožene stranke ni bil določen (289. člen OZ), vendar toženka zapadlosti in (ne)določenosti roka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.
pretep – udarnine – lahka poškodba – soprispevek ni podan – nevezanost na odločbo o prekršku
Tudi v kolikor bi tožeča stranka s svojimi fotografskimi akcijami nedovoljeno posegala v zasebnost tožene stranke, bi slednja na njena ravnanja morala odgovoriti kako drugače kot z uporabo fizične sile. Ob tem, ko bi za varstvo svojih pravno varovanih upravičenj morala ubrati pravne poti, je s svojim ravnanjem ravno nasprotno povzročila nastop konfliktne situacije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083145
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 179, 921, 922, 922/1, 944, 965, 965/1.
povzročitev škode – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari – ugovor zavarovalnice – fingirana prometna nesreča – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – poškodba mišičja vratne hrbtenice
Ob pomanjkanju trditvene podlage o aktivnem sodelovanju tožnika pri prirejanju prometne nesreče, ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke o neujemanju poškodb na vozilih ne zadostujejo za odločitev, da toženka tožniku ni dolžna plačati odškodnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.
ZPP člen 156, 156/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 308, 308/1.
pravdni stroški – načelo uspeha – priznana terjatev v stečajnem postopku – stečajni postopek kot nadaljevanje pravdnega postopka – pripoznava terjatve v pravdnem postopku
Ker je tožeča stranka uspela z uveljavljanjem terjatve v stečajnem postopku, je prenehala njena pravna korist za vodenje te pravde. Gledano celovito oba postopka skupaj je zato treba šteti, da je tožeča stranka z uveljavljanjem svojega zahtevka zoper toženo stranko uspela.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2–8, 454. OZ člen 82, 82/2, 83.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna kršitev določb pravdnega postopka
Opustitev materialno procesnega vodstva bi pomenila zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj tožena stranka ne zatrjuje, da bi takšna kršitev prerasla v kršitev pravice do izjave ali kakšno drugo bistveno kršitev določb postopka.
Določilo je nejasno, če do njegovega pomena ni mogoče priti z uporabo jezikovne ali namenske metoda iz 82. člena OZ.
pravica uporabe svojega jezika - pripadnik narodne skupnosti - nepopolna vloga
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073544
ZST-1 člen 11, 11/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 355, 386.
sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – zavrženje revizije – omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase – akcesorna terjatev – stroški postopka – poroštvo – pooblastilo stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno zahteva od prvo toženke, da bi morala dodatno izkazati, da je poskušala neuspešno pridobiti posojilo za plačilo sodne takse, saj pritožba pravilno poudarja, da s tako slabim premoženjskim, likvidnostnim in finančnim stanjem družbe, posojila v nobenem primeru ne bi dobila.
Denarni zahtevek na plačilo določenega zneska, zavarovanega med drugim tudi s poroštvom toženca nedvomno vpliva na obseg stečajne mase, pri čemer je za odločitev, ali gre za dejanje toženca, ki spada v stečajno maso, bistven glavni predmet spora.
ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
STEČAJNO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081037
ZFPPIPP člen 322, 323. ZŽNPO člen 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – stečaj koncesionarja – žičniške naprave – predmet najema – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Niti iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niti iz predloga upravitelja ne izhaja, kaj je predmet oddaje v najem. Zato v tem primeru ni mogoče opraviti presoje utemeljenosti predloga za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem.
Če so predmet oddaje v najem tudi žičniške naprave, bo moral upravitelj posebej opredeliti, katere in zakaj se oddajajo v najem, saj gre za specifičen predmet, glede katerega je poudarjen javni interes in glede katerega je koncedent že zahteval izločitev iz stečajne mase.
Porok ima vedno ekonomski interes, glede na določila materialnega prava pa mu pripada tudi pravni, intervencijski interes, da v pravdi nasproti upniku zmaga glavni dolžnik.
Dejstvo, da upnik v stečajnem postopku terjatve ni prerekal, ne jemlje intervencijskega interesa, ki temelji na materialnem pravu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – predmet zavarovanja – premoženje dolžnika – poslovni delež – rubež poslovnega deleža v lasti tretje osebe – neprimernost predmeta zavarovanja
Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.