PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - nedopustno ravnanje - vzročna zveza
Dvojno razpolaganje z nepremičnino je nedopustno ravnanje, saj pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja.
Tožeča stranka je imela že ob sklenitvi prodajne pogodbe vse možnosti, da svojo lastninsko pravico tudi vknjiži v zemljiški knjigi in s tem postane tudi pravni lastnik nepremičnin in ne zgolj njen dejanski posestnik.
Ker pa tožeča stranka svoje pravne možnosti ni izkoristila, ki jo je imela kljub dvojni prodaji, se je sama spravila v situacijo, ko je kasneje prišlo v sodnem postopku do drugačne pravne usode apartmaja in obstoj vzročne zveze med dvojno prodajo in kasneje nastalo škodo, ki je bil že v trenutku sklenitve prodajne pogodbe viseč in odvisen od delovanja tožeče stranke, je odpadel, ker tožeča stranka ni naredila nobene aktivnosti v zvezi z vknjižbo lastninske pravice.
Tako je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženih strank in nastalo škodo, saj vzročne zveze ni zamenjavati z dvojno prodajo, ki je protipravno ravnanje.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost vozila, temveč ali je lizingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
fikcija vročitve - neustrezen predalčnik - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Vročevalec pusti obvestilo na vratih stanovanja tedaj, ko naslovnik sploh nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika. Vendar to ni primer v tej zadevi, ker je tožena stranka imela hišni predalčnik, le da je bil ta neustrezen. Za primer neustreznega oziroma neuporabnega predalčnika pa ni izrecno določeno, da mora tudi tedaj poštni delavec pustiti obvestilo na vratih, kot je to določeno za primer vročanja samega pisanja. Iz ZPP ni mogoče razbrati, da obvestila o prispelem pismu vročevalec v takšnem (neuporabnem, na primer vandaliziranem predalčniku) ne bi smel pustiti. Neuporabnost se namreč presoja v odnosu do pisanja (tu zamudne sodbe) in ne v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. Razlog za različno zakonsko ureditev je očitno v tem, da zagotavljanje zaupnosti velja samo za poštne pošiljke (tu zamudno sodbo), ne pa tudi za obvestilo o prispetju poštne pošiljke. Zaupnost obvestila že sama po sebi ni zagotovljena, kadar ga vročevalec (če naslovnik sploh nima predalčnika) nalepi na vrata naslovnika. Ko ima stranka na svojem naslovu hišni predalčnik, mora vročevalec obvestilo prispeli poštni pošiljki pustiti v hišnem predalčniku, četudi ta ne omogoča zaupnosti poštnih pošiljk.
vloge v postopku - nepopolna vloga - zadostno število vlog - nepopolna tožba - nezadostno število izvodov tožbe - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - opozorilo na posledice - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
Razlog za neprihod priče na sodišče ne more biti okoliščina, da je priča mnenja, da o zadevi ne ve ničesar, saj priči ni treba biti znano, o čem jo bo sodišče spraševalo, in zato tudi nima pravice do vpogleda v sodni spis pred pričanjem.
Pritožbeno sodišče sicer v celoti pritrjuje pritožničinim povzetkom prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča na 8. in 9. strani pritožbe, ki sta skozi dosedanje delo izoblikovali standarde, po katerih je treba za uresničitev navedenega pravnega jamstva iz 3. alineje 29. člena Ustave, posameznemu dokaznemu predlogu ugoditi oziroma kdaj ga je mogoče/dovoljeno zavrniti, brez da bi bilo to jamstvo zanikano. Njihovo bistvo tako ni v zapovedovanju nižjim sodiščem, kar bi nenazadnje nasprotovalo vsaj 125. členu Ustave, ampak v razmejevanju položajev, pri čemer je temeljno merilo pravna relevantnost - odločilnost predlaganega dokaza. Ta je odvisna od predmeta obravnavanja, ki je, ko gre za sodbo, zajet v opisu dejanja.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
STEČAJNO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081037
ZFPPIPP člen 322, 323. ZŽNPO člen 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – stečaj koncesionarja – žičniške naprave – predmet najema – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Niti iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niti iz predloga upravitelja ne izhaja, kaj je predmet oddaje v najem. Zato v tem primeru ni mogoče opraviti presoje utemeljenosti predloga za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem.
Če so predmet oddaje v najem tudi žičniške naprave, bo moral upravitelj posebej opredeliti, katere in zakaj se oddajajo v najem, saj gre za specifičen predmet, glede katerega je poudarjen javni interes in glede katerega je koncedent že zahteval izločitev iz stečajne mase.
Porok ima vedno ekonomski interes, glede na določila materialnega prava pa mu pripada tudi pravni, intervencijski interes, da v pravdi nasproti upniku zmaga glavni dolžnik.
Dejstvo, da upnik v stečajnem postopku terjatve ni prerekal, ne jemlje intervencijskega interesa, ki temelji na materialnem pravu.
ZIZ člen 46, 46/1, 87, 87/1, 91, 91/1, 92, 92/1, 280, 290. ZPP člen 184, 184/3, 315. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31, 31/1, 78, 78/2, /8/3, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja – opustitev pravočasnega predloga za vpis rubeža premičnin v register pri AJPES
Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.
ZZad člen 6, 9, 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 213, 213/2, 337.
izplačilo članskih deležev - prenehanje članstva - izstop iz zadruge - prenehanje funkcije direktorja - izjava o spremembi statusa članskega deleža - zadružna pravila - pisna odpoved - odpovedni rok
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne.
Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki.
Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
ZPP člen 156, 156/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 308, 308/1.
pravdni stroški – načelo uspeha – priznana terjatev v stečajnem postopku – stečajni postopek kot nadaljevanje pravdnega postopka – pripoznava terjatve v pravdnem postopku
Ker je tožeča stranka uspela z uveljavljanjem terjatve v stečajnem postopku, je prenehala njena pravna korist za vodenje te pravde. Gledano celovito oba postopka skupaj je zato treba šteti, da je tožeča stranka z uveljavljanjem svojega zahtevka zoper toženo stranko uspela.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.