CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064743
OZ člen 179, 182, 943. ZPP člen 7, 7/1, 212, 180, 180/3. ZOdvT tarifna številka 6003. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledenelih tleh - prelom pogačice - udarnina in odrgnina kolena - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zamuda zavarovalnice - tek zamudnih obresti - stroški postopka - kilometrina
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženkin zavarovanec, ki ni storil ničesar za preprečitev poledenelosti in posledične spolzkosti pohodne površine, ki je vodila do prostorov, kjer je opravljal dejavnost in kamor je nanašalo vodo iz avtopralnice, ki je v zimskem času zmrzovala, ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju – plačilo kupnine za stanovanje – poslovni delež na družbi
Sodišče je ob ugotovitvi, da je bilo plačilo kupnine za predmetno stanovanje dogovorjeno v več obrokih, pravilno ugotavljalo prispevek posameznega zakonca k plačilu kupnine, kot eno izmed okoliščin, ki vpliva na končni delež zakonca na stanovanju kot skupnem premoženju.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
ZP-1 člen 26, 26/2, 163, 163/9. ZVoz člen 50, 50/11, 58, 58/1.
stranska sankcija - odvzem motornega vozila - nevaren voznik - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka - ponovitvena nevarnost - vožnja v času, ko se je izvrševala sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri izreku odvzema motornega vozila vozniku, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno upoštevati okoliščine iz 26. člena ZP-1, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša (drugi odstavek 26. člena ZP-1) in pri tem istočasno oceniti, ali vse navedene okoliščine utemeljujejo zaključek, da je storilec nevaren voznik oziroma, ali je podana ponovitvena nevarnost storitve prekrška z istim vozilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074791
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19.
dobava energije - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - najem poslovnega prostora - zavezanec za plačilo stroškov - lastnik prostora - razmerje med lastnikom in najemnikom - relativno pravno razmerje - aktivna legitimacija dobavitelja - dejanska raba
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe po zakonu bremenijo zgolj lastnika.
19. člen ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do dobavitelja toplote (tožnice). Navedenega določila tako ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe (dobavitelja toplote) do najemnika oziroma nasprotno: za izključitev odgovornosti lastnika. Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev, dobavitelj nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika. Dejanska raba, katere upravičenje ni utemeljeno na lastninski pravici, za najemnika ne ustvarja zaveze za plačilo vtoževanih stroškov. Ker najemnik ni pasivno legitimiran v razmerju do dobaviteljev, tudi ne pride v poštev subsidiarna odgovornost lastnika prostorov.
Dobavitelj lahko plačilo stroškov dobave toplotne energije zahteva neposredno le od etažnega lastnika (toženke), ta pa jih - odvisno od najemne pogodbe, lahko nato terja od najemnika.
SPZ člen 118, 118/2. SZ-1 člen 2, 2/5. OZ člen 70, 130, 130/1, 271, 271/2, 274, 275, 344, 347, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 365, 381, 421, 421/1.
upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – zastaranje terjatev upravnika poslovne stavbe – občasne terjatve – zastaralni rok – izenačitev pravnega položaja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – subrogacija po zakonu – pravni interes – cesija – cessio legis – prehod terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zakonske zamudne obresti – procesne obresti
Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.
pozneje najdeno premoženje – spor o obsegu zapuščine – dodaten sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – vsebina sklepa o dedovanju – ocena vrednosti zapuščine
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede vseh v predlogu navedenih premičnin ni izpolnjen, saj med dediči ne obstaja soglasje o lastništvu premičnin, navedenih v predlogu in kasnejših dopolnitvah.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/8.
zavrženje tožbe – pravni interes – postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev
Tožeča stranka je v tej pravdi vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa jo je priznal. To pomeni, da je o terjatvi, ki je predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja nad toženko. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).
ZKP člen 63, 63/2, 92, 92/2, 96, 96/1, 507, 507/1.
stroški kazenskega postopka - stroški in nagrada pooblaščenca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa ni imelo podlage.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064741
OZ člen 103, 126, 126/1, 270, 270/1, 619, 626, 642, 642/3, 648. ZASP člen 17, 99, 99/1.
podjemna pogodba – avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – izvršitev dela – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica do prve objave
V obravnavanem primeru gre za razmerje, pri katerem gre za podjemniško pogodbo, katere predmet je avtorsko delo.
Pogodba lahko preneha po volji naročnika (648. člen OZ), ali po volji avtorja, ki pa ima v primerjavi z naročnikom za odstop manjši interes in največkrat ne nastopa v vlogi, ko bi lahko drugi stranki postavljal pogoje. Ima pa izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Avtor lahko s pravico do prve objave naročniku prepreči, da bi postal lastnik naročenega dela, ki je lahko zaradi tega oškodovan. Njegovo pričakovanje, da bo postal lastnik dela, se je izjalovilo, kar ima zanj škodne posledice.
Edini tožnikov prihodek, s katerim se moraJO preživljati on in njegovi družinski člani, je nadomestilo za invalidnost v višini 262,00 EUR. Ker je ta znesek nižji od osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 269,20 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre), pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožnika v celoti.
Izrek izpodbijane sodbe bi bil pravilen le, v kolikor bi sodišče prve stopnje pred tem sodbo izdano v skrajšanem postopku razveljavilo, česar pa ni storilo. Sodišče prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku odločalo o obdolženčevem ugovoru zoper sodbo sodišča prve stopnje izdano v skrajšanem postopku, bi zato moralo le obdolženčev ugovor zavrniti kot neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064703
SPZ člen 47, 92, 95, 96, 99. ZTLR člen 21.
javna dražba – izvršilni postopek – domik nepremičnine – izročitev nepremičnine – originaren način pridobitve lastninske pravice – uporabnina – vrnitveni zahtevek – vindikacijska tožba – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – gradnja na tujem zemljišču
Naziranje sodišča, ki je sledilo toženi stranki, češ da je toženec z nakupom na dražbi postal lastnik spornih objektov (torej tudi tistih delov, kar leži na sosednjih – tožničinih parcelah), je zmotno. Na podlagi sklepa izvršilnega sodišča je toženec v izvršilnem postopku lahko kupil kvečjemu nepremičnino, ki je grajena preko meje. Takšna gradnja pomeni kršitev lastninske pravice lastnika sosednje nepremičnine. Stvarnopravne posledice gradbenega posega določa 47. člen SPZ. Dokler medsebojna razmerja strank na ta način niso urejena, pa velja, da je tožnica postala z nakupom na javni dražbi ne le lastnica (kmetijskih) zemljišč, pač pa tudi vsega, kar je bilo tedaj na njih – tudi tistih (delov) objektov, ki stojijo na njih. Prodajajo se lahko le parcele, kakor so odmerjene. Izvršilna sodišča lahko prodajajo le posamezne stvari, ne pa njihovih sestavin – objektov – kot delov zemljišča, dokler ti niso ločeni od parcele, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.
služnost hoje in vožnje – stvarna služnost – priposestvovanje – prenehanje stvarne služnosti – pritožbena novota – dokaz z izvedencem
Na izvedenca se je neumestno sklicevati, ker se v tej pravdi ugotavlja dejanska uporaba obravnavane poti v času, potrebnem za priposestvovanje. Irelevantno je, če izvedenec ugotovi možnost uporabe poti kljub postavljenemu koritu, ker je relevantno le, kako se je ta del poti dejansko uporabljal pred postavitvijo korita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083129
OZ člen 35, 37. SPZ člen 113. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba – kakšen mora biti predmet obveznosti – nemogoč predmet obveznosti – nedopusten predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – hišniško stanovanje – izpolnitveno ravnanje – sprememba etažnega načrta – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino
Splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini ne morejo biti samostojen predmet razpolaganja v pravnem prometu. Takšen pravni posel je ničen.
Obveznost tožene stranke, da spremeni etažni načrt tako, da bo hišniški prostor predstavljal samostojen del stavbe, na katerem bo možen vpis etažne lastnine, sama po sebi še ni nedopustna, saj je pod določenimi pogoji izvedljivo, da pride do takšne spremembe. Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, pa je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč. Pri tem je treba izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Ob sklenitvi pogodbe je bil hišniški prostor že v solastnini posameznih etažnih lastnikov stavbe. Za spremembo skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini je potreben ustrezen sporazum etažnih lastnikov (113. člen SPZ). Zgolj sprememba etažnega načrta stavbe v takšni situaciji (glede na pogodbeno opredeljeno vsebino toženkinega izpolnitvenega ravnanja) še ne more privesti do tega, da bi se hišniški prostor iz splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini „prelevil“ v samostojen oziroma posamezen del stavbe (ali njegov del), na katerem bi bilo mogoče vknjižiti etažno lastnino.