Ker ima tožnica bivališče na Vrhniki, kjer je tudi sedež sodišča in si je izbrala za zastopanje odvetnico, ki ima sedež v Brežicah (torej ne v kraju sedeža sodišča), stroški pooblaščenke za prihod iz Brežic na Vrhniko niso potrebni stroški za pravdo in jih mora tožnica posledično nositi sama. Tožnica ima pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora v takem primeru stroške prihoda nositi sama in jih ni mogoče naložiti toženki.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060783
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-C člen 39. OZ člen 287, 287/4. ZS člen 3, 3/3.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – več upravičencev – analogna uporaba pravil obligacijskega prava – sorazmerno poplačilo
Glede na to, da je položaj v primeru več upravičencev do omejitve dedovanja, katerih terjatve v skupni višini presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja pravilo iz 4. odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse istočasno nastale obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski, je treba v danem primeru po analogiji uporabiti navedeno določbo OZ.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Že zato, ker je bila s pogodbo izrecno in v korist tožeče stranke spremenjena prav določba o superrabatu, se tožeča stranka na ustaljen način poslovanja po prejšnji pogodbi ne more uspešno sklicevati. Izkazati bi morala, da sta stranki hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po njeni sklenitvi pogodbo spremenili tako, da ima tožeča stranka v vsakem primeru pravico do bonitete. Šele v takem primeru bi imela tožeča stranka zahtevek na izplačilo bonitete.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/8.
zavrženje tožbe – pravni interes – postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev
Tožeča stranka je v tej pravdi vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa jo je priznal. To pomeni, da je o terjatvi, ki je predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja nad toženko. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 243, 247.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – odškodnina za strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – predhodne zdravstvene težave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dokazovanje z izvedenci – povrnitev stroškov zdravljenja – priporočene zdravstvene storitve – izgubljeni dobiček – pomoč tretje osebe
Prvi tožnik je bil pri drugem tožniku zaposlen. Od drugega tožnika je lahko zahteval plačilo plače. Če drugi tožnik prvemu tožniku ni plačeval plače, bi lahko prvi tožnik od drugega tožnika zahteval plačo. Če je kljub zahtevku ni prejemal, je bil drugi tožnik tisti, ki je kršil svoje pogodbene obveznosti. Za takšno kršitev pa povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica ne moreta biti odgovorna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064743
OZ člen 179, 182, 943. ZPP člen 7, 7/1, 212, 180, 180/3. ZOdvT tarifna številka 6003. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledenelih tleh - prelom pogačice - udarnina in odrgnina kolena - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zamuda zavarovalnice - tek zamudnih obresti - stroški postopka - kilometrina
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženkin zavarovanec, ki ni storil ničesar za preprečitev poledenelosti in posledične spolzkosti pohodne površine, ki je vodila do prostorov, kjer je opravljal dejavnost in kamor je nanašalo vodo iz avtopralnice, ki je v zimskem času zmrzovala, ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - nov dokaz
Tožena stranka je podala predlog za obnovo postopka prepozno, saj ga ni podala v roku tridesetih dni od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva oz. predložiti nova dokazila (čl. 396/1-6 ZPP). Zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavržen.
gospodarski spor - odločanje brez glavne obravnave
Ker bi glede na navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.
razlaga oporoke – vsebina oporoke – namen oporočitelja
Z razlago vsebine oporoke ni dopustno dopolnjevati. Ker v oporoki ni zapisa, da zapustnica razpolaga z vsem svojim premoženjem, ali da njena poslednja volja, poleg razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem, vključuje tudi razpolaganje z drugimi oblikami premoženja, je pravilna razlaga, da je zapustnica razpolagala s premičnim in nepremičnim premoženjem.
plačilo sodne takse – nagrada za postopek – ustavitev postopka zaradi neplačane takse – predlog za izvršbo – nadaljevanje postopka v pravdi
Nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT je – če je odvetnik stranko zastopal že v izvršilnem postopku – nastala s trenutkom, ko je izvršilno sodišče pravnomočno odločilo, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku, četudi tožba še ni bila sposobna za obravnavo.
ZVPSBNO člen 20, 20/6, 21 člen. ZPP člen 25, 25/1, 32.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uveljavljanje premoženjske škode po ZVPSBNO
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060797
OZ člen 50, 87. ZPP člen 81, 286, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – dokazna ocena – sposobnost biti stranka – smrt stranke med postopkom – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljiva pomanjkljivost – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po ugotovitvi, da je bil razlog sklenitve pogodbe pomagati tožnici pri reševanju spora z najemniki in ne prenos lastninske pravice v zameno za zagotovitev določenih dajatev in storitev v korist preužitkarja, je pravilen zaključek sodbe o navideznosti in posledični ničnosti pogodbe.
Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – originarna pridobitev lastninske pravice – stroški postopka
Ustni dogovor, na podlagi katerega je tožnik dobil od staršev del zemljišča, na katerem je z njihovim dovoljenjem zgradil hišo, ni bil realiziran, zato je gradil na tujem zemljišču.
Do kršitve pogodbene obveznosti lahko pride šele, če dolžnik obveznosti, ki jo je s pogodbo prevzel, ne izpolni ob dospelosti. Rok izpolnitve obveznosti tožene stranke ni bil določen (289. člen OZ), vendar toženka zapadlosti in (ne)določenosti roka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.