Na tožničin pritožbeni očitek smiselno v smeri kršitve določbe drugega odstavka 287. člena ZPP v postopku na prvi stopnji, sedaj nadgrajen in uveljavljan kot revizijski razlog kršitve temeljnega procesnega načela kontradiktornosti postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se je sodišče druge stopnje odzvalo tako, da je izostanek obrazložitve sklepa o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za zaslišanje priče v prvostopenjski sodbi „nadomestilo“ s svojimi razlogi. Taka nadomestitev razlogov v postopku na drugi stopnji ni nujno vselej neupoštevna; upoštevna je, ko je stranki z dopolnitvijo omogočeno spoznati razloge sodišča za zavrnitev njenega dokaznega predloga, in ko so ti razlogi dokaznopravno sprejemljivi.
Tožnica se je sklicevala le na ustno sklenjeno darilno pogodbo med njo kot obdarjenko in očetom kot darovalcem. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost tudi že po v času domnevne sklenitve še upoštevnih pravnih pravilih zahtevala (z namenom obvarovanja darovalca pred lahkomiselnostjo) stroga obličnost – ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 Občnega državljanskega zakonika), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta.
Načeloma obveznost ugasne, ko jo dolžnik izpolni upniku, vendar v določenih okoliščinah, predvidenih v določbi 305. člena ZOR, dolžnik lahko izpolni tretji osebi. V konkretni zadevi je kupoprodajna pogodba določala obveznost izpolniti z nakazilom na bančni račun drugega toženca in temu je bilo zadoščeno.
prodaja nepremičnine - pogodba o posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - preklic naročila
Po določbi 816. člena ZOR namreč naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. V času, ko je toženka hišo prodala s posredovanjem drugega nepremičninskega posrednika, je torej s tožnico sklenjena pogodba ni več zavezovala in ji ni mogoče očitati, da ji je bila nezvesta oziroma da jo je kršila.
OZ člen 14, 22, 34, 34/1, 51, 51/1, 52, 54, 54/1, 207, 207/1. ZJF člen 80f, 80f/2. Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z družbenim premoženjem člen 33, 34, 34/2, 34/3.
oblika pogodbe - tožba na sklenitev pogodbe - javna obljuba nagrade - prodaja nepremičnine na javni dražbi
Do sklenitve pogodbe o prodaji nepremičnine ne pride zgolj z ugotovitvijo izvajalca javne dražbe o najugodnejšem ponudniku.
posojilna pogodba – lex commisoria – zavarovanje obveznosti iz posojilne pogodbe - prodajna pogodba – pogodba o posredovanju - ničnost
Ker je bil s pooblastilom in pogodbami, ki so predmet presoje, dosežen učinek, enak določbi 69. člena ZTLR, v njih pa ni bilo določb, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz navedene zakonske določbe, je stališče izpodbijane sodbe, da sta pooblastilo in kupna pogodba nični, pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014859
ZOR člen 132. ZPP člen 380, 380/2.
kondikcijski zahtevek – pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih – razdrtje pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava
Revizija je utemeljena v delu, v katerem navaja, da sodišče druge stopnje nima razlogov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka najkasneje s pozivom na podpis kreditne pogodbe razdrla investicijsko pogodbo in zahtevala vračilo svojega vložka, kar je bistveno vprašanje za pravilno uporabo materialnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0015083
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 380, 380/2. OZ člen 3, 4, 5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 86, 86/1, 1050, 1050/1, 1054, 1054/2, 1059.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - načelo vestnosti in poštenja - poravnava - ravnanje v nasprotju z moralo - nedopustna kavza - pravna narava dogovora med zavarovancem in zavarovalnico - pravna podlaga dogovora - odpoved pravici do višje odškodnine - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - omejitev pogodbene svobode
Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).
Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.
Na ničnost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (92. člen OZ), zato tudi ni pomembno, ali se je tožnik nanjo izrecno skliceval. Zadostuje, da so bile zatrjevane in ugotovljene tiste dejanske okoliščine, ki omogočajo ugotovitev ničnosti.
ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 378, 380, 380/2. ZOR člen 295, 295/1, 314, 371, 379, 379/1. ZIZ člen 17, 17/2, 20. ZIP člen 16, 16/2, 19.
dedni dogovor – sodna poravnava – nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje
V obravnavani zadevi so dediči na zapuščinski obravnavi dogovorili določljivo obveznost toženk oziroma vzpostavili terjatev tožnikovega prednika do njiju. Okoliščina, da pri tem niso določili roka za izpolnitev obveznosti toženk, ne pomeni, da ta terjatev ni bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem oziroma da ni judikatna terjatev.
Če v sodni poravnavi ni bil določen rok plačila in se zaradi tega ni dalo ugotoviti, ali je obveznost iz sodne poravnave zapadla, takšna poravnava morda ni bila izvršljiva v smislu 19. člena v zvezi z drugim odstavkom 16. člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (kot tudi v smislu 20. člena v zvezi z drugim odstavkom 17. člena sedaj veljavnega ZIZ). Vendar pa ji ta okoliščina ne odvzema značaja judikatne terjatve, na katere se nanaša prvi odstavek 379. člena ZOR. Enako velja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, pa v njej ni bil določen rok za izpolnitev.
ZPP člen 8, 212, 213, 378. ZOR člen 1003, 1013, 1016.
posojilo - poroštvo – porok in plačnik – izpolnitev obveznosti
Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati.
Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.
obličnost - konvalidacija - teorija o realizaciji - pisna oblika - prodajna pogodba na obroke - časovno odložene obveznosti - pretežna izpolnitev obveznosti kot pravni standard
Pri časovno odloženih obveznostih konkretizacija pravnega standarda „pretežnosti izpolnitve“ ne more biti (samo) količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. To pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. Odločilni argument v prid presoji o pretežni izpolnitvi sporne pogodbe revizijsko sodišče vidi v okoliščini, da sta določeno časovno obdobje obe stranki izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je tožeča stranka lahko upravičeno zanesla, da tožena stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Dejstvo, da je tožena stranka samovoljno prenehala z nadaljnjim izpolnjevanjem svoje obveznosti, ob upoštevanju načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), takega pravnega sklepanja ne more omajati.
podjemna pogodba – podjemna pogodbo o opravljanju storitev - obveznost rezultata - razlogi za odpoved pogodbe – utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe
Da bi se tožena stranka plačilu nadomestila izognila, mora navesti odpovedne razloge. Dobesedno razumevanje določbe, po katerem bi zadostovala že gola navedba odpovednega razloga, ne glede na njegovo resničnost in utemeljenost, ni združljiva s temeljnimi načeli obligacijskega prava, predvsem z načelom vestnosti in poštenja ter načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti. Upoštevaje v pogodbi primeroma navedena razloga za odpoved, to je neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev ali nedoseganje plana, je pogodbeno določbo mogoče razumeti le na način, da tožena stranka od pogodbe sicer lahko odstopi kadarkoli brez navedbe razloga, plačilu pogodbeno dogovorjenega nadomestila pa se lahko izogne le, če je imela za odstop od pogodbe kot ultima ratio utemeljene (poslovne) razloge, to je razloge, ki pomenijo predvsem nedoseganje rezultatov, h katerim se je tožeča stranka (in z njo njena delavka) s Pogodbo zavezala.
ZOR člen 21. ZMZPP člen 19, 29. URS člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - izbira prava, ki naj se porabi - prodajna pogodba - stroški skladiščenja - pobot - neupravičena pridobitev
V predmetnem gospodarskem sporu so podane vse predpostavke za uporabo določb Dunajske konvencije, saj je imela tožeča stranka sedež v Republiki Avstriji, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji. Stranki spora sta na naroku soglasno izbirali pravo Republike Slovenije, pri čemer pa nista izključili uporabe Dunajske konvencije.
Zato je izbrano pravo Republike Slovenije kot interno prodajno pravo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZMZPP), relevantno za presojo tistih vprašanj, ki jih Dunajska konvencija ne ureja.
Za presojo ugovora tožene stranke o neplačilu terjatev po računih št. 98/40039 in 98/40043, zaradi previsokih in pavšalno določenih stroškov transporta in skladiščenja, je tako materialnopravno relevantna določba 9. člena Dunajske konvencije, po kateri stranki vežejo običaji, o katerih sta se zedinili, ter praksa, vzpostavljena med njima. Ta določba je v bistvenem enaka vsebini 21. člena ZOR. Zato za razrešitev predmetnega spora ni bistveno, da sta sodišči prve in druge stopnje zaključek o zavrnitvi tega ugovora utemeljili z nacionalnim pravom. Pomembno je, da napadeni sodbi nista napačni v svoji oceni o dogovorjenem načinu plačila stroškov transporta in skladiščenja ter da sta pravilno upoštevali običajno poslovno prakso, kot je bila vzpostavljena med strankama spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014931
ZOR člen 1040. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - hrvaški varčevalci – odgovornost slovenske banke za izplačilo depozitov v osnovni banki na Hrvaškem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave – dokazi - listine v tujem jeziku – kopije listin
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?
Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?
Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0014893
ZIP člen 186/4. ZIZ člen 212. OZ člen 488, 490, 491, 493, 495. ZPP člen 8, 12.
prodaja nepremičnine - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - dokazi - pravne napake - izguba pravic - zaslišanje strank - odgovornost prodajalca - razdrtje prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - poplačilna pravica na stanovanju
Da bi prodajalec pravilno izpolnil svojo obveznost, ki se jo je s prodajno pogodbo zavezal izpolniti, ne zadošča, da zagotovi, da kupec na stvari pridobi lastninsko pravico, zagotoviti mora tudi, da je pravno stanje stvari, na kateri je lastninsko pravico prenesel na kupca, ustrezno. To pomeni, če ni drugače dogovorjeno, da stvar, ki je predmet prodaje, ne sme biti predmet drugih pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje lastninske pravice na stvari. Vzrok za pravno napako izvira iz prodajalčeve sfere, če pravica oziroma pravno dejstvo, ki pomeni pravno napako, že obstaja v trenutku, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel, ali če ta pravica oziroma pravno dejstvo nastane po tem trenutku, če je vzrok zanjo nastal pred tem trenutkom. Za presojo ni pomembno, ali je vzrok za napako prodajalčevo ravnanje ali pa je vzrok za to napako odločba državnega organa, ki učinkuje proti prodajalcu.
ustna pogodba - posojilna pogodba – najem kredita za drugega
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je (odplačna) ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženka tožnici zavezala, da bo namesto nje bankam odplačevala mesečne anuitete in ji na takšen način vrnila posojena denarna sredstva.
gradbena pogodba – gradnja v skladu s projetkno dokumentacijo – odklon od projektne dokumentacije - prevzem objekta – plačilo opravljenih del
Toženca trdita, da zato, ker tožnica ni izdelala PZI projekta, po izvršenih delih ni bil mogoč tehnični prevzem, vendar je sodišče ugotovilo, da sta se v hišo vselila, kar pomeni, da sta s tem konkludentnim dejanjem prevzela objekt. S tem je tožnica kot izvajalka pridobila pravico do plačila za opravljeno delo, saj ni mogoče pričakovati, da bi zaradi določenih nepravilnosti, ki sta jih povzročila toženca, zastonj, oziroma brez plačila zadnje situacije prišla do hiše, v kateri stanujeta.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.