CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017071
ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-14. OZ člen 82, 164, 179.
razpravno načelo - razlaga pogodbe - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - trditveno in dokazno breme
Tožnik je navedel (zgolj), kakšna škoda naj bi mu nastala zaradi toženčevega ravnanja; ta opredelitev je bila tudi povsem konkretna, ni pa nadalje (niti po pozivu sodišča) navedel prav ničesar za utemeljitev sklepa, da je škoda, katere povračilo uveljavlja, res (sploh) nastala.
Razlaga pomena in učinkov določb (pisne) pogodbe pomeni pravno vprašanje, ugotavljanje njene vsebine, to je izražene pogodbene volje strank, pa dejansko vprašanje.
ZOR člen 133, 387, 1040. UZITUL člen 19, 22. b. MSVN člen 2. ZGD člen 31.
spremenjene okoliščine - zastaranje - pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, bi bil lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah naslednicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in Ljubljanske banke d.d., pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-1857/07, U-I-161/07 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da ureditev, ki veže nadaljevanje prekinjenih in odloženih postopkov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na rešitev zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki ni odvisno le od volje slovenskega zakonodajalca, pomeni v okoliščinah obravnavanega primera za imetnike deviznih hranilnih vlog arbitrarno negotovost, ki povzroči izvotlitev pravice do sodnega varstva. Poudarilo je, da noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če je njegova posledica sprejem ukrepa, ki to pravico povsem izključuje. Pravilno je torej izhodišče sodišč prve in druge stopnje, da je spore med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
Odločitev tožene stranke, da prevzame obveznosti GF Zagreb pred dokončno sanacijo podružnice in da soglaša s tem, da podružnica samostojno porablja dinarske brezobrestne kredite, ki so bili odobreni na račun prenakazanih deviznih vlog, je bila poslovna odločitev tožene stranke, ki nikakor ne more vplivati na njeno odgovornost za obveznosti podružnice v razmerju do posameznih varčevalcev.
Institut spremenjenih okoliščin je namenjen uravnoteženju obveznosti pogodbenih strank, potem ko je ta zaradi spremenjenih okoliščin porušena, pri čemer je treba upoštevati pravna položaja obeh pogodbenih strank. Pri uporabi tega instituta je zato vselej treba izhajati iz načel pravičnosti in poštenja. Odločitev, za kakršno se zavzema tožena stranka, bi bila s stališča tožnika, ki je v tem pogodbenem razmerju v primerjavi s toženo stranko, ki je gospodarska družba, šibkejša pogodbena stranka, nepoštena in nepravična.
V drugem odstavku 387. člena ZOR je izrecno navedeno, da dolg lahko pripozna dolžnik tudi posredno, npr. s tem, da plača obresti. Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da ima pripisovanje obresti enak učinek in se je s tem zastaranje pretrgalo.
pogodba o finančnem leasingu – najemna pogodba – odkupno upravičenje - prodaja na obroke – razveza pogodbe – učinki razveze
Kljub temu, da je pogodba naslovljena kot pogodba o finančnem leasingu, je po svoji vsebini (zgolj) najemna pogodba. Ne vsebuje namreč klavzule, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ne klavzule, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa. Splošni pogoji jasno določajo, da je leasingodajalec več čas trajanja pogodbe in tudi po tem edini in izključni lastnik predmeta leasinga, vse dokler ga leasingojemalec ne odkupi (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 6. člena). Šele s prenosom lastninske pravice se riziko poškodovanja ali uničenja predmeta leasinga prevali na leasingojemalca (četrti odstavek 18. člena Splošnih pogojev). Ker torej konkretna pogodba ne vsebuje elementov prodajne pogodbe, saj odkupno upravičenje ni dogovorjeno, določil ZOR glede prodaje na obroke (549. - 551. člen ZOR) ni mogoče uporabiti.
prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – izpolnitev pogodbene obveznosti
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima prodajalec izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.
Čeprav je bilo v danem primeru višino škode šele treba ugotavljati, strankama ni mogoče odreči pogodbene avtonomije glede omejitve dolžnikove odgovornosti z vnaprej določenim zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnik plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. A s to omejitvijo, da lahko v primeru, če je tako določeni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo - v smislu, da je očitno višji (ali nižji) - zainteresirana stranka zahteva razveljavitev takšne pogodbene določbe in doseže povrnitev škode skladno z določbo prvega odstavka 243. člena OZ.
Vendar pa pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Ravno to pa bi se zgodilo z upoštevanjem 8. člena pogodbe, ki tožečo stranko upravičuje do povrnitve pričakovanega dohodka (zneskov provizij), brez upoštevanja stroškov, ki bi ji nastali z opravljanjem pogodbene dejavnosti in morebitnih koristi, ki bi jih tožeča stranka imela pri kršitvi obveznosti. Iz navedenih razlogov je škoda, ki je zaradi kršitve pogodbe tožeči stranki (dejansko) nastala, v očitnem nesorazmerju s pogodbeno dogovorjeno odškodnino.
Odsotnost enega od štirih elementov civilnega delikta pomeni neutemeljenost odškodninskega zahtevka. Dokazno breme glede obstoja škode in njene višine je na strani oškodovanca.
Za odgovor na neutemeljenost procesnega očitka v zvezi z odločitvijo v škodo toženca zadostuje napotilo na vsebino 359. člena ZPP in opozorilo, da toženec ni bil edini pritožnik, še več, toženec prvostopenjske odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni izpodbijal, pač pa o zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka. Vložitev tožbe zaradi vrnitve posojila ni nedovoljeno razpolaganje, ki naj bi nasprotovalo moralnim pravilom. Za uporabo pravila o prostem preudarku pri določitvi višine škode zakon terja določene pogoje, katerih obstoj mora stranka zatrjevati pravočasno že v postopku na prvi stopnji.
(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže.
Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da ima tožnica predkupno pravico?
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da zaradi navideznosti sporazumne razveze prodajne pogodbe ni prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe?
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – dodatni rok – poslovna odškodninska odgovornost – najemna pogodba - zamuda z izročitvijo ključev – trditvena podlaga – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker rok za izpolnitev pogodbe ni bil bistvena sestavina pogodbe, je tožnik moral tožencu dati dodatni rok za izročitev ključev najetega poslovnega prostora. Vendar pa sam v tem dodatnem roku po ključe ni prišel, zato neizpolnitve pogodbe ni mogoče pripisati tožencu. Vzročna zveza med dvodnevno zamudo pri izročitvi ključev in zatrjevano škodo ni dokazana, saj tožnik v tej smeri ni zmogel ponuditi ustreznih trditev.
Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR). Zato je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pomembno ali so določbe ZKZ ob sklenitvi aneksa veljale in ali je ob sklenitvi aneksa prodano zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.
Poglavje ZKZ je bilo razveljavljeno od 28. 3. 2003 do uveljavitve ZKZ-B dne 17. 4. 2003, ko so spet začele veljati prisilne določbe glede prodaje kmetijskih zemljišč. Aneks je bil sklenjen 18. 12. 2002, torej v obdobju, ko so veljale določbe o obvezni prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ. Tako je nepravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da sankcija ničnosti aneksa ne more zadeti.
ničnost pogodbe – izpodbojnost – sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe
Razlogi za neveljavnost ali prenehanje veljavnosti pogodbe niso samo ničnostni ali izpodbojnostni razlogi, s katerimi tožnica ni uspela, pač pa tudi razvezni razlogi, drugi v zakonu določeni razlogi, pa tudi soglasje samih strank. Tako kot pogodba nastane na podlagi sporazuma strank, lahko na enak način kasneje preneha veljati, torej na podlagi sporazuma pogodbenikov. Svoje soglasje lahko stranka izjavi ne le z besedami, temveč tudi konkludentno, torej z ravnanjem, ki kaže na njeno voljo.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – trditveno in dokazno breme - prekluzija – prepozno navajanje dokazov in dejstev
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da bi toženec terjatev iz naslova vlaganj v najeto nepremičnino lahko pobotal le z enakovrstno terjatvijo lastnice nepremičnine S. P. Zato ni ravnalo napačno, ko ni obravnavalo toženčevih ugovorov v zvezi z upoštevanjem vlaganj v najeto nepremičnino. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je upoštevajoč zgoraj navedena dejstva sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v skladu s 366. členom ZOR pisna pripoznava zastarane terjatve pomeni odpoved zastaranju in da je zato toženec tožniku dolžan vrniti posojeni znesek.
Ker zmotna ugotovitev dejanskega stanja ne predstavlja revizijskega razloga, so neupoštevne vse tiste revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbijajo.
najem poslovne stavbe – oblika pogodbe – teorija o realizaciji
Po 73. členu ZOR je lahko realizirana samo pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne v predpisani obliki. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da pogodba med tožečo stranko in M. L. ni bila sklenjena (niti v ustni obliki), v konkretnem primeru ni moglo priti do njene realizacije.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska – škoda, ki nastane v času najema vozila – zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – kaznivo dejanje zatajitve – protipravnost odtujitve vozila
Iz splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska ne izhaja, da mora za to, da bi bilo zavarovanje izključeno, škoda nastati s kaznivim dejanjem zatajitve. Za izključitev iz zavarovanja zadostuje, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem. Pri tem ni treba presojati, ali gre za kaznivo dejanje zatajitve.
kreditna pogodba – oblika pogodbe – pisna pogodba – ravnanje banke kot strokovnjaka na finančnem področju – zloraba zaupanja
V 1065. členu ZOR je opredeljena vsebina kreditne pogodbe, v 1066. členu ZOR pa je določeno, da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki in da zakon določa, kaj mora taka pogodba vsebovati. Za stranke pogodbenega razmerja je pomembno, da poznata medsebojne pravice in dolžnosti. Za kršitev pravil o obličnosti veljajo sankcije po splošnih pravilih iz prvega odstavka 70. člena ZOR.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – glavna in postranske terjatve – zamudne obresti – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo obveznosti iz predpogodbe – zavrženje revizije – dobroverna lastniška posest na podlagi prodajne pogodbe – ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika – ugovor prodane in izročene stvari
Z izpodbijano sodbo je postala pravnomočna odločitev o dolžnosti sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino. S tem sta tožnika postala dobroverna lastniška posestnika nepremičnine in imata zoper lastnikov vrnitveni zahtevek ugovor prodane in izročene stvari, torej, da sta do posesti upravičena na podlagi prodajne pogodbe (93. člen SPZ).
Tožnik je obveznost do toženke izpolnil, toženka kot posojilojemalka pa svoje obveznosti do tožnika ni (v celoti) izpolnila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo vtoževanega zneska (ki predstavlja vsoto zapadlih s strani toženke neporavnanih mesečnih obrokov) materialnopravno pravilna.