CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00056647
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047931
ZPP člen 181, 206, 206/1, 206/1-1. ZKUASP člen 7, 7/2, 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 28.
plačilo avtorskega honorarja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neodrska glasbena dela - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/2, 121. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 69, 69/1. Protokol o razlagi 69. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov člen 1, 2.
Zmotno je pritožbeno stališče, da primerjava značilnosti neodvisnega patentnega zahtevka (Z1) in značilnosti kršeče izvedbe ne zadošča za ugotovitev in presojo obsega patentnega varstva in bi moral izvedenec ugotoviti kakšno funkcijo imajo tiste značilnosti navedene v prvem patentnem zahtevku, ki na domnevno kršeči platformi manjkajo oziroma ugotoviti ali platforma tudi brez teh značilnosti deluje enako oziroma rešuje enak tehnični problem. Za presojo kršitve patenta ni odločilno le ali domnevno kršeča izvedba rešuje enak tehnični problem kot je zavarovan z izumom, ampak je pomembno, ali je navedeni tehnični problem rešen na enak način z enakimi oziroma ekvivalentnimi sredstvi kot z izumom zavarovana rešitev. Le v tem primeru pride v poštev presoja obsega patentnega varstva v skladu z določbami Protokola po doktrini ekvivalence.
Obseg patentnega varstva mora biti predvidljiv za vsako tretjo osebo. Za tretje osebe mora biti predvidljivo, da je izum, ki je zaščiten s patentom popolno opisan v značilnostih zahtevka. V primeru, da je pri domnevno kršeči različici izpuščena najmanj ena značilnost, ki je vsebovana v patentnem zahtevku, od tretje osebe ni mogoče pričakovati, da bi ocenila, da domnevna različica deluje na enak način. Le na ta način je zagotovljeno ravnovesje med primernim varstvom za imetnika patenta z razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe, ki ga zasleduje Protokol. V nobenem primeru pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati na način, da se izpustijo značilnosti, ki so navedene v zahtevku, kot to razume tožeča stranka. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi na podlagi ugotovitev o tem, kakšen učinek imajo posamezne značilnosti, ki so navedene v neodvisnem patentnem zahtevku vsaka zase in skupaj pri delovanju izuma, bilo v zvezi s presojo obsega patentnega varstva dopustno izločiti nekatere elemente in zanemariti njihove učinke, ker ti ne vplivajo na delovanje izuma. Pri presoji obsega patentnega varstva je dopustno zanemariti kvečjemu tiste učinke v patentnem zahtevku navedenih elementov/značilnosti, ki jih kljub objektivni povezavi z uporabo značilnosti, vsebovanih v zahtevku v dobesednem pomenu, patent ne šteje za pomembne, ker za delovanje izuma niso nepomembni.
Izvedenec je ugotovil, da domnevno kršeča plošča ne vsebuje vseh značilnosti, ki so izrecno naštete v prvem patentnem zahtevku niti ne vsebuje enakovrednih elementov, nima elastično deformabilne osnovne plošče oz. funkcionalega ekvivalenta, ki opravlja več tehničnih funkcij. Tehnični problem blaženja na deski pa je drugačen kot na smučeh in domnevno kršeča izvedba niti konstrukcijsko, niti funkcionalno ni primerljiva z rešitvijo v patentu. Ker pri domnevno kršeči platformi ne gre za rešitev tehničnega problema z odstopajočimi, a objektivno enako delujočimi sredstvi, ne more iti za kršitev patenta po doktrini ekvivalentov.
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-8. ZKUASP člen 53. OZ člen 191, 193. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - glasbena dela - materialne avtorske pravice - male glasbene pravice - avtorsko nadomestilo - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - dobra vera - odločitev o stroških pravdnega postopka
Tožeča stranka je upravičena od tožene stranke zahtevati plačilo nadomestila za pravice v primeru kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih, med katere spada tudi predobstoječa glasba, ki je vključena v avdiovizualna dela. Ni pa upravičena zahtevati nadomestil za pravice v primeru kabelske retransmisije filmske glasbe, ki je vključena v avdiovizualna dela.
Sodišče v primeru, ko prejme zahtevek za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic in ne obstaja sporazumno ali enostransko določena tarifa, primerno nadomestilo določi le z veljavnostjo za konkretni primer (objektivne, subjektivne in časovne meje pravnomočnosti). Tako določeno primerno nadomestilo za uporabo pravic velja le za stranke konkretnega postopka in ni neposredno uporabljivo za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic v drugem sodnem postopku, med drugimi pravdnimi strankami.
Primerno mesečno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih znaša 0,246 EUR na naročnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047737
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048047
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 5, 5/2, 12, 12/1, 12/3, 22, 22/2, 22/2-6, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047686
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046663
ZASP člen 31, 170, 170/1, 170/1-1, 170/5, 170/5-1, 170/7. ZIZ člen 53, 57, 226, 226/2, 226/3, 239, 273.
zavarovanje z začasno odredbo - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - prepoved kršenja in bodoče kršitve - izterjava denarne kazni - načelo kontradiktornosti - varstvo materialnih avtorskih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - spletna platforma
ZIZ, ki se za postopek uporabi na podlagi sedmega odstavka 170. člena ZASP, posebej ne ureja postopanja sodišča v primeru po izreku denarne kazni. Ker je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo po tožničinemu obvestilu (obvestilo o kršitvi začasne odredbe), je pritožničino pravico sodelovati v postopku pred sodiščem prve stopnje ustrezno varovalo s tem, ko ji je omogočilo izjaviti se o tožničinemu obvestilu. Dolžnik se ima pravico seznaniti in opredeliti glede vseh navedb in dokazov nasprotne stranke, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča, pa se do njih v postopku še ni imela možnost izjaviti. To velja tudi za nova pravno pomembna stališča.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima pritožnica možnost nadzorovati vsebino spletne aplikacije. Pravilno je tudi stališče, da je bila pritožnica dolžna po začasni odredbi izkazati dodatno skrbnost in previdnost pri nadzoru vsebin na svoji platformi. Sodišče prve stopnje je v začasni odredbi prepovedalo bodoče kršitve tožničine izključne pravice do retransmisije. Takšna obligacija ima naravo trajajoče obligacije.
Pritožnici s prepovedjo prenašanja tekem v prihodnje ne morejo nastati neugodne posledice, če tudi sama ne zatrjuje, da ima sklenjeno licenčno ali drugo pogodbo, ki bi ji dala pravico do prenašanja tekem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047753
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - primerno nadomestilo - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00045919
ZASP člen 5. OZ člen 190, 190/2, 198. ZDDV-1 člen 3, 81.
avtorsko delo - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka v Pogodbi ni obravnavala nobenih posebnih pravnih vprašanj in ta ne presega običajnega obrtnega znanja. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj iz 5. člena ZASP, da je Pogodba individualno in intelektualno znanstveno delo. Le za zahtevnejše oblike pogodb in ne za enostavne pogodbe o prodaji nepremičnin, kot je obravnavana, teorija opisuje, da pogodba ima avtorsko pravno naravo, če je bil izdelan nov tip družbene pogodbe kot varčevalni model v obliki naložb v nepremičnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi neupravičene obogatitve temelji na 198. členu (Uporaba tuje stvari v svojo korist) v zvezi z drugim odstavkom 190. člena OZ. Tožena stranka je razpolagala z osnutkom Pogodbe, ki nima glede na opisani tek dogodkov nobene zveze več s prejšnjimi razmerji med pravdnima strankama in nepremičninsko družbo. Tožeča stranka je opravila odvetniško storitev, ki jo je tožena stranka uporabila v svojo korist. Uporaba tuje odvetniške storitve v svojo korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe osnutka Pogodbe, ki jo je sestavila tožeča stranka, ima pravno naravo verzije.
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravnemu stališču tožene stranke, da je v skladu s 3. členom ZDDV-1 zahtevek iz neupravičene obogatitve terjatev iz naslova neposlovnih obveznosti, ki jo je kot pravno podlago za odločitev uporabilo sodišče druge stopnje. Navedena vrsta terjatve, ki nastane neposredno na podlagi zakona, ni posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00044550
ZASP člen 81, 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 212, 243, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - primerno nadomestilo - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - skupni sporazum o višini nadomestil - začasna tarifa - civilna kazen - račun (faktura) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - povezane osebe - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - prekluzija trditev in dokazov - dokazovanje z izvedencem
Standardu primernosti je zadoščeno, če se v nadomestilu ustrezno odražajo pravice in potrebe vseh udeležencev, kar se v osnovi določa s sporazumom strank, ki imajo uravnoteženo pogajalsko moč.
S trditvami o izigravanju se v bistvu ne nasprotuje primernosti predpisov, ampak se nasprotuje upoštevanju dejanskega stanja, ki je nastalo zaradi sklenitev posameznega pravnega akta in povzroča učinke, ki niso skladni s predpisi oziroma njihovim namenom. Tožeča stranka s trditvami o izigravanju v konkretnem primeru tako ne nasprotuje primernosti načina določitve nadomestila po SS 2006, temveč le višini prihodkov, ki naj se upošteva pri odmeri primernega nadomestila.
Tožeča stranka je imela možnost udeležiti se uvodnega sestanka z izvedenko in sodelovati pri pregledu dokumentacije. Tega ni izkoristila. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, da izvedenka svojega dela ni opravila dovolj skrbno, ker ni pregledala listin, ki so podlaga izdanim fakturam. Skladno z računovodskimi pravili se faktura šteje za verodostojno listino, ki izkazuje resničen poslovni dogodek. Izvedenka je pojasnila kako je razbrala kaj pomeni opis storitve na fakturi ter da je vsebino opisa storitev na fakturi še dodatno preverjala pri računovodji in zakonitemu zastopniku tožene stranke. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje izvedenke v tem delu ni pomanjkljivo.
Neupoštevanje pravil o prekluzijah lahko predstavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, nosi pritožnik ne samo prepričevalno breme, da je bila zatrjevana kršitev storjena, pač pa tudi prepričevalno breme o verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja.
Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki so predmet obdavčitve po 3. členu ZDDV-1.
Znamke tožeče stranke so med drugim registrirane za storitve iz razreda 39 Nicejske klasifikacije, in sicer za storitve skladiščenja, hrambe in transportiranja odpadnih olj in drugih za ljudi in okolje nevarnih odpadkov. In prav navedene storitve je na svojih bencinskih servisih opravljala tožena stranka s tem, ko je sporne zbiralnike uporabljala za zbiranje odpadnih olj, zaoljene plastične embalaže in zaoljenih krp. To je počela že v času poslovnega sodelovanja z družbo A., d. o. o., in tudi kasneje. Stališče tožene stranke, da znamk tožeče stranke ni kršila, ker zbiralnikov ni proizvedla, bi bilo pravilno le, če znamke tožeče stranke ne bi bile registrirane kot storitvene znamke, ampak bi bile registrirane le kot blagovne znamke za označevanje zbiralnikov. Uporaba zbiralnikov za storitve skladiščenja in hrambe odpadkov iz razreda 39 Nicejske klasifikacije, za katere so znamke registrirane, brez dvoma pomeni uporabo, ki posega v bistveno funkcijo znamke, to je označevanje navedenih storitev z znamko. Tožeča stranka ima pravico tretjim osebam v gospodarskem prometu prepovedati uporabo svojih znamk za storitve, za katere so znamke registrirane.
Na podlagi 122.a člena ZIL-1 sodišče lahko s sklepom naloži domnevnemu kršilcu pravic (nasprotni stranki) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njem. Namen navedenega določila je imetniku pravice industrijske lastnine olajšati procesni položaj v zvezi s pridobivanjem dokazov o kršitvi pravic. Nasprotna stranka mora predložiti "dokazna sredstva, s katerimi razpolaga". Tožeča stranka je v zvezi z obsegom kršitve in škodo, ki naj bi ji nastala, predlagala, naj sodišče prve stopnje toženi stranki naloži, da predloži listine, iz katerih bo razvidno število posameznih vrst zavarovanim znamkam identičnih zabojnikov, ki jih ima tožena stranka zavedena kot osnovna sredstva. S tem, ko je sodišče navednemu dokaznemu predlogu ugodilo, ni prekršilo pravil postopka. Tožena stranka je tista, ki je razpolagala s podatki o številu in vrstah posameznih zabojnikov, ki jih je nabavila. Tožeča stranka teh podatkov ni mogla predložiti, je pa v tožbi podala zadostno trditveno podlago glede domnevnega števila nabavljenih zabojnikov. Ker je bila od konkretnih podatkov, s katerimi je razpolagala izključno tožena stranka, odvisna ugotovitev dejstev o višini nastale škode, je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki razkritje podatkov o nabavljenih zabojnikih na podlagi določbe 122.a člena ZIL-1.
V skladu z načelom avtonomnosti urejanja vsebine konkretnega in posamičnega pogodbenega razmerja lahko pogodbeni stranki določita višino pogodbene kazni poljubno, torej po merilih, ki jih izbereta sami. Pogodbeni stranki lahko tudi določita, upoštevata, katere pojavne oblike škode lahko nastanejo pogodbi zvesti stranki zaradi kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, in v kakšni višini.
Zahteva po konkretizaciji navedb o zmanjšanju ekonomske vrednosti sicer ne more iti tako daleč, da bi se od tožnice zahtevala natančna opredelitev ekonomske vrednosti po višini, lahko pa se zahteva, da tožnica poda vsaj osnovne oziroma izhodiščne podatke za izračun ekonomske vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00041228
OZ člen 807, 807/2, 809, 814, 836. ZIZ člen 226, 227. URS člen 22, 23. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2, 63a/3-3.
nelojalna konkurenca - nastopanje na trgu - trgovski zastopnik - prodaja blaga - zmeda potrošnika glede izvora blaga - električna energija - prekinitev poslovnih razmerij - pogodba o posredovanju - objava sodbe - nedoločen tožbeni zahtevek
Tožena stranka opozarja na konkurenčni položaj zastopnika na trgu. Vendar pa je treba poudariti, da se zastopnikov konkurenčni položaj lahko obravnava na dveh ravneh. Po eni strani gre za razmerje med enakovrstnimi podjetji, torej med zastopniškimi podjetji, ki nastopajo na istem trgu in govorimo o horizontalni konkurenčni ravni. Druga raven pa se nanaša na razmerje med naročiteljem in zastopnikom. Stranki tega razmerja nastopata na različnih konkurenčnih ravneh. Govorimo lahko o vertikalni konkurenčni povezanosti.
V konkretnem primeru se je ravnanje zastopnika na trgu v pojmovanju konkurenčnega prava, ki je opredeljeno v 63.a členu ZPOmK-1, prilegalo delovanju naročitelja kot tistega podjetja na trgu, ki je na podlagi nelojalnega ravnanja zastopnika v imenu in na račun naročitelja, sklenilo pogodbe s tretjimi osebami, kot je v vseh posamičnih primerih ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožbeni zahtevek je preveč pomensko odprt tedaj, če tožena stranka ne bi mogla vedeti, kako naj spoštuje odločbo sodišča in bi bil tožbeni zahtevek v morebitnem izvršilnem postopku neizvršljiv. Za to pa v konkretnem primeru ne gre. Tožbena zahtevka pod I in II sta toliko jasna in dovolj določna, da tožena stranka ve, katerih ravnanj se mora vzdržati, da ne bi kršila kar ji je bilo prepovedano.
Vsebino standarda zanemarljivo ali nezanemarljivo število prizadetih udeležencev ter primerjavo z možnimi potencialnimi deleži z vidika novo pridobljenih odjemalcev tožene stranke, je treba presojati ne le glede na konkretno število ugotovljenih kršitev, ampak glede na možno število vseh potencialnih kršitev. Upoštevati je torej treba, da v obravnavanem primeru niso zajete vse možne bodoče kršitve, ki se jim je prav z objavo sodbe možno izogniti.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040777
ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b, 123/2, 123/2-b, 123/2-c. ZIZ člen 38, 239. URS člen 14, 22, 23.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - kršitev intelektualnih pravic - blagovna znamka - figurativna znamka - znamka z ugledom - vizualna primerjava - verjetnost zmede v javnosti - težko nadomestljiva škoda - neizvršljiv predlog
Verjetnost zmede, ki jo mora sodišče pri presoji vizualne podobnosti upoštevati vsekakor prevlada nad slušno podobnostjo.
V zvezi s prekrivanjem dveh elementov, ki nimata razlikovalnega učinka in sta opisna, to je beseda TOWEL in besedna zveza TO GO, je treba ugotoviti, da se takšni znamki, kjer obstajajo še dodatni, četudi ne prevladujoči elementi, ne moreta šteti za podobni.
Upnik zatrjuje, da njegova znamka ni le figurativna, temveč figurativna znamka z besednim elementom. Ne glede na to, pa ima nesporno upnik zaščiteno le figurativno znamko oziroma sestavljeno znamko, kar sicer povsem jasno pripelje le do varstva zgolj določene kombinacije elementov (besednih in slikovnih skupaj), ne pa tudi do varstva samega opisnega elementa, ki je del te kombinacije.
Niso utemeljene pritožbene trditve, da se težko nadomestljiva škoda izraža s tem, da je upnik primoran konkurirati nekomu, ki je globalna multinacionalna družba z lastno distribucijsko, prodajno in marketinško infrastrukturo in visokimi finančnimi možnostmi. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo upoštevati, da se blago ne trži le na slovenskem trgu, ampak ga tržijo tudi številne druge tuje družbe iz skupine S. na tujih trgih.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da del predlagane začasne odredbe, s katerim naj bi sodišče dolžniku naložilo, da pozove ostale družbe v skupini S., da prenehajo s svojimi dejanji, ni izvršljiv. Dolžnik namreč ne more vplivati na ravnanje drugih samostojnih gospodarskih družb. Dolžniku ni mogoče naložiti dejanja, ki ga ne more opraviti in mu zagroziti z denarno kaznijo, če bo kršil izdano začasno odredbo.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - spor zaradi plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - tarifa SAZAS - zakonske zamudne obresti - običajen avtorski honorar - plačilo odvetniških stroškov - zastaranje
Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo in utemeljilo materialnopravno stališče, oblikovano v praksi pritožbenega sodišča, da je (drugače kot v primeru kabelske retransmisije glasbe v TV programih) v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih pravno praznino mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene - 0,03 EUR na naročnika RA programov.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039950
ZASP člen 129, 130, 130/1, 130/2, 145, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-7, 147, 147-1, 151, 151/3, 154, 154/2, 156, 156/4, 157, 157/4, 157/7, 159, 159/3, 159/4, 168, 168/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 5. ZKUASP člen 4, 9, 30.
javno predvajanje fonogramov - pogodba z avtorjem - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - tarifa Zavoda IPF - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje pravic - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov - obvezno kolektivno upravljanje - skupni sporazum o višini nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - kršitev materialnih sorodnih pravic - povrnitev škode in civilna kazen
Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter izdajanju več - ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu je prenešena v ZKUASP.
Stališče pritožnice, da lahko avtor sam izbere kolektivno organizacijo iz katerekoli države EU, ki bo ščitila njegove interese v vseh državah EU se ne nanaša na obvezno kolektivno upravljanje. Imetnik pravic lahko v skladu z drugim odstavkom 7. člena izbira med različnimi KO samo v primerih prostovoljnega kolektivnega upravljanja. Po 147. členu ZASP pa je kolektivno upravljanje avtorskih pravic tako v primeru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice) kot v primeru kabelske retransmisije (1. in 4 točka tega člena) obvezno.
Dejavnost obveznega kolektivnega upravljanja lahko v Sloveniji upravlja le tista organizacija, ki ima dovoljenje pristojnega organa (4. člen ZKUASP in prvi odstavek 146. člena ZASP), in to je tožnica.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnica tista, ki mora dokazati, da je toženka uporabljala zaščitena avtorska dela iz seznama avtorskih del avtorjev, ki jih zastopa tožnica (tako slovenskih kot tujih, avtorjev iz članic EU in drugih). Kot izhaja iz določila tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZASP, so RTV organizacije in uporabniki varovanih del tisti, ki morajo kolektivni organizaciji mesečno sporočati podatke o uporabi teh del in ne obratno.
Tožnica ima mandat v svojem imenu in za račun avtorjev opravljati naloge iz 147. člena ZASP že na podlagi zakona. To pravico in dolžnost ima tudi v primeru, če posamezni avtorji z njo ne sklenejo pogodbe (tretji odstavek 151. člena ZASP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039739
ZASP člen 103, 128, 128/2. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2b. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 2a, 3a. ZPP člen 115.
avdiovizualno delo - fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - sodna praksa - glavna obravnava v odsotnosti stranke
Kratki glasbeni filmi spadajo med AV dela. Kakšna je pravna usoda fonogramov, ki so vključeni v AV dela, jasno določa drugi odstavek 128. člena ZASP. Dokler so vključeni v AV delo in se priobčujejo skupaj z njim, so izključeni iz definicije fonograma, kot smiselno pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Ker iz neobstoječih fonogramov ni mogoče terjati plačila nadomestil zanje, je tožničin tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZASP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 17, 18, 19, 169. OZ člen 179.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - odškodnina za duševne bolečine - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - TV oddaja - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - moralna avtorska pravica - pravica do prve objave - soavtorstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - domneva kdo je avtor - uporabnik avtorskega dela - obseg in višina škode - presoja višine odškodnine - porušeno duševno ravnovesje - dokazna pravila - načelo proste presoje dokazov
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo avtorsko delo ustvarjeno v tesnem skupnem sodelovanju tožnikov, je podan zaključek, da obema avtorjema pripada nedeljiva avtorska pravica. Ni namreč ugotovljeno, da bi se prispevki avtorjev lahko ločeno izkoriščali. Glede na ustvarjalno povezanost tožnikov in tesno naravo dela, deležev prispevkov zaradi zlitosti niti ni mogoče razlikovati. V takšni situaciji to pomeni, da delež prispevka (npr. 1/2 ali 1/3) posameznega avtorja v razmerju do toženke kot uporabnice dela niti nima odločilnega pomena, saj lahko vsak soavtor sam zahteva varstvo celotne pravice.