novost patenta - stanje tehnike - dostopnost javnosti - izumiteljska raven - dolžnost razkritja izuma - naknadna objektivna kumulacija zahtevkov - nova dejanska podlaga
V stanje tehnike sodijo (poenostavljeno) prejšnje patentne prijave ne glede pri tem na obseg kasneje pridobljenega patenta. Enako velja, če je informacija, ki je predmet patenta, postala dostopna javnosti na primer s trženjem produkta, ki to informacijo razodeva. Šteje se namreč, da je informacija postala dostopna javnosti, če je dostopna le eni osebi, ki jo razume in ji ni naložena dolžnost varovanja poslovne skrivnosti.
Preizkus novosti poteka po poti posamične primerjave, pri čemer se predmet patentne prijave oziroma izpodbijanega patenta primerja s celotno vsebino vsake posamezne informacije (t.j. praviloma z vsebino konkretnega dokumenta, npr. patentnega spisa, članka v znanstveni reviji itd.) iz stanja tehnike. Pri tem je odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.
Trditve o obstoju nove informacije, ki je tvorila znano stanje tehnike ob prijavi spornega patenta, pomeni namreč uveljavljanje nove dejanske podlage, ki je bila ostalim dotlej podrejena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0055622
ZVK člen 13, 13/2. ZZMP člen 15, 15/1, 15/1–3, 116a. TRIPS člen 39.
dejanje nelojalne konkurence – nastopanje na trgu – upravni postopek – kršitev določb - upravnega postopka - dobri poslovni običaji
Kljub temu, da po mnenju tožeče stranke za izdajo dovoljenja za promet niso bili izpolnjeni pogoji, nastopanje tožene stranke z zdravilom T. na trgu še ni dejanje nelojalne konkurence.
Vprašanje registracije zdravila tožene stranke kot nujno potrebne pripravljalne faze za dostop in nastopanje z zdravilom na trgu, ne sodi v pojem „nastopanje na trgu kot aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja“.
kršitev znamke - avtorska pravica - lastna intelektualna stvaritev - baza podatkov kot avtorsko delo - računalniški program kot avtorsko delo - podatkovne baze - pravno varstvo podatkovnih baz - pravice izdelovalca podatkovnih baz
Če je dolžnik preko svojih spletnih strani brez soglasja imetnika znamke uporabljal zaščiteni znak, je v takšnih trditvah upnikov vsebovana izrecna oblika kršitvenega ravnanja, kot ga ZIL-1 določa v točki b) 2. odst. 47. čl. Odsotnosti protipravnosti ravnanja ni mogoče utemeljevati z ugotovitvijo, da je dolžnik ob uporabi zaščitenega znaka nakazal na nosilca zaščitene pravice.
Predpostavka za nastanek avtorske pravice je avtorsko delo, ki je predmet varovanja. Upnika sta se v predlogu sklicevala v tem smislu na telefonski imenik kot bazo podatkov in računalniški program TIS za obe kategoriji. ZASP opredeljuje, da imata značaj avtorskega dela samo pod predpostavko, da je v njih izražen element lastne intelektualne stvaritve avtorja (1. odst. 8. čl. in 3. odst. 111. čl. ZASP). To pomeni, da baze podatkov in računalniški programi, ki tega elementa ne vsebujejo, ne morejo biti predmet avtorskopravne zaščite.
Z zahtevkom iz 115. člena ZIL-1 izumitelj ne more doseči oblikovalnega učinka v smislu (ponovnega) nastanka patenta kot registrske pravice, saj je vprašanje nastanka te pravice lahko le predmet ustreznega postopka pred pristojnim Uradom RS za intelektualno lastnino.
URS člen 8, 8. ZIL-1 člen 18, 135, 135/1, 135/2, 18, 135, 135/1, 135/2.
patent - izključne pravice - uporaba snovi kot zdravila - neposredna uporaba trips - kršitev implementacije trips - horizontalna razmerja
Če po izrecni določbi zakona določena uporaba patentirane snovi ni kršitev določene vrste patenta, to že po naravi stvari lahko pomeni le, da so v tem obsegu omejene izključne pravice iz takšnega patenta.
Redno sodišče tako v sporu med posamezniki ne more izključiti učinka določbe 135. člen ZIL-UPB3 zaradi njene neskladnosti z 2. odstavkom 70. člena TRIPS tako, da na podlagi 8. člena Ustave neposredno uporabi 28. člen TRIPS. Če bi to storilo, bi razširilo obseg monopola, podeljenega upniku s strani države na škodo dolžnika in drugih zainteresiranih tretjih.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007548
ZVK člen 13, 13/2. Sporazum o TRIPS člen 39. ZZMP-A člen 5. ZZMP člen 3, 15, 15/1, 116a.
nelojalna konkurenca – nastopanje na trgu – dejanja, storjena v upravnem postopku - postopek pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom – registracija zdravila
Pod izrazom „nastopanje na trgu“ je treba razumeti predvsem takšno aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja. Ravnanja, ki se očitajo toženi stranki, pa so bila storjena v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom, torej v upravnem postopku, pred državnim organom (uradom), ki je z izdajo dovoljenja za promet z zdravilom šele omogočil vstop zdravila na trg, in bi po vsebini lahko pomenila kršitev določb upravnega postopka, navezujočih se na obstoj materialnopravnih pogojev za pridobitev dovoljenja za promet. Zato jih po svoji naravi ni moč podvesti pod pojem nelojalne konkurence v smislu 2. odstavka 13. člena ZVK.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
ZZD člen 130, 151, 130, 151. ZVIT člen 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155, 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155. ZOR člen 279, 279/1, 371, 394, 279, 279/1, 371, 394. URS člen 22, 22. ZPOMZO člen 2, 4, 4/1, 4/2, 7, 2, 4, 4/1, 4/2, 7. ZPP člen 216, 216. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
izum - nadomestilo za izkoriščanje izuma - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti.
Ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času dolgoletnega sodnega postopka zaradi uporabe 376. člena OZ v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja niti penalnega pomena.
Smisel prepovedi ultra alterum tantum je v odpravi nesorazmernosti med penalno funkcijo zamudnih obresti in učinkom, ki ga ta funkcija zasleduje, to je v siljenju dolžnika k izpolnitvi denarnega dolga (prim. 9. točko obrazložitve Odločbe USRS). Poleg tega je to pravilo eno od varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom (18. točka obrazložitve Odločbe USRS). Če bi revalorizacijskemu delu zamudnih obresti, izraženem v obliki stopnje rasti cen na drobno ali kasneje s TOM, pripisali v kontekstu 376. člena OZ pomen obresti, pa bi se to pravilo po razumevanju pritožbenega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Pravilo o prepovedi ultra alterum tantum bi na ta način namreč služilo vzpostavitvi nepravičnega položaja upnika v razmerju do dolžnika v obdobju inflacije.
Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene.
Tožeča stranka se v pritožbi med drugim sklicuje tudi na določbo 123. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL1), ki je v besedilu 123. člena, veljavnem v času izdaje začasne odredbe kot možen ukrep v smislu začasne odredbe v točki c) 2. odst. navedenega člena urejal tudi možnost, da sodišče za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani predmete kršitve ter sredstva, ki se pretežno uporabljajo za izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna pravica po tem zakonu. Vendar je tožeča stranka s predlogom, da sodišče prve stopnje odredi zaseg, izključitev iz prometa in hrambo navedenega blaga za čas pravde na stroške tožene stranke, preseglo ukrep, ki je predviden v okviru citirane določbe 123. člena ZIZ. Takšen poseg, ki bi toženi stranki nalagal, da mora za čas trajanja tovrstnega ukrepa zagotavljati sredstva za izvajanje tega ukrepa, nima podlage niti v citirani določbi 123. člena ZIL1, niti v določbah ZIZ, ki urejajo pogoje za izdajo začasne odredbe.
V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).
Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.
ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.
Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.
Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).
Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.
ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2. ZCUKPIL člen 12. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2–a, 47/2–c, 47, 47/1, 47/2–a, 47/2–c.
blagovna znamka
Tožena stranka je brez dovoljenja tožeče stranke v Slovenijo uvozila sporno blago pod znakom, ki je zaščiten z znamkami tožeče stranke. To zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka kršitelj znamke tožeče stranke in tako v skladu s točko c) 2. odstavka 47. člena v povezavi s 1. odstavkom 121. člena ZIL-1 tudi pasivno legitimirana za zahtevek na prepoved bodočih kršitvenih dejanj.
Uporaba zaščitenega znaka v gospodarskem prometu je pravni standard, katerega namen je zajeti vse dejanske stanove, ki bi v praksi pomenili poseg v pravice imetnika znamke. Vsebina tega pravnega standarda je konkretizirana v 2. odstavku 47. člena ZIL-1, ki primeroma navaja dejanja, ki predstavljajo uporabo zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
Trditev o tem, kdaj je izvedela za domnevno kršitev, je namreč trditev o pravno odločilnem dejstvu, saj se nanjo veže preizkus pravočasnosti predlagane začasne odredbe v smislu točke d 1. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker tožeča stranka tega dejstva ni konkretno zatrjevala, njen predlog ni sklepčen. Sklepčnost pa je pogoj za vsebinsko utemeljenost zahtevka.
blagovne znamke - prepoved uporabe znakov - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - ničnost znamke - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odst. 13. čl. ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti (dejansko pravici): ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju.
Pravdni stranki v pravdah, ki tečeta pod opr. št. IV Pg 16/2003 in IV Pg 36/2005, s tožbo na izbris znamk iz registra (in prepoved uporabe znakov) na podlagi 119. čl. ZIL-1 želita v pravdnem postopku doseči izbris znamke drugega. Obe pravdni stranki imata, dokler ne bo pravnomočno odločeno o njunih tožbenih zahtevkih, pravico uporabljati znamko v skladu s pravili predpisanimi v 47. čl. ZIL-1. V primeru pozitivnega izida obeh sporov bi za vsako od njiju veljala določa 6. odst. 119. čl. ZIL-1, torej, da bi bila njuna znamka izbrisana iz registra znamk z dnem pravnomočnosti sodbe. Ker učinkuje izbris znamke iz registra v prihodnosti, to pomeni, da imata obe pravdni stranki do trenutka, ki nastopi z dnem pravnomočnosti v skladu s 6. odst. 119. čl. ZIL-1, vse pravice iz znamke na podlagi 47. čl. ZIL-1.
Z začetkom veljavnosti ZIL-1 je prenehal veljati ZIL/92 (točka (a) 1. odstavka 143. člena ZIL-1). Drugi odstavek 136. člena ZIL-1 nadalje določa, da pravice industrijske lastnine, veljavne na dan njegove uveljavitve, veljajo naprej po določbah novega zakona, razen če je v njem določeno kaj drugega. Tretji odstavek 138. člena ZIL-1 pa določa, da se modeli oziroma vzorci, veljavni na dan uveljavitve ZIL-1, obravnavajo kot modeli po novem zakonu.
Točka (b) 2. odstavka 35. člena ZIL-1 predvideva, da se (za presojo kriterija novosti) ne upošteva dvanajstmesečno obdobje pred vložitvijo prijave.
Drugi odstavek 34. člena ZIL-1 določa, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred tem.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0007549
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
oblika telesa v vlogi funkcionalnosti izdelka – razločevalni element – nelojalna konkurenca – dejanja nelojalne konkurence - komercialna praksa – družbena morala
Eden od znakov razlikovanja je lahko tudi oblika telesa. Vendar pa oblika takrat, kadar je ta oblika zgolj v vlogi funkcionalnosti izdelka, ni razločevalni element v smislu 5. alineje 3. odst. 13. čl. ZVK. V takšnem primeru oblika izdelka namreč ni niti označba niti podatek, ki bi opredeljevala ta izdelek glede na izvor, način proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga.
S sklicevanjem na evropski patent, ki tožeči stranki za Slovenijo ni podeljen, tožeča stranka po eni strani ne more uspeti zato, ker se od proizvajalcev konkurenčnih izdelkov ne pričakuje, da bodo širom po svetu preverjali patentno zaščito izdelka, kateremu na določenem trgu konkurirajo, po drugi strani pa bi taka zahteva izvotlila zaščito po patentnem pravu.