Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057826
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 180.
avtorska pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo civilne kazni – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno pripisalo v izrek sodbe. Iz navedenega torej izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran – enako kot velja za izrek sodbe. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti
V delu predlagane začasne odredbe, s katerim tožeča stranka predlaga uničenje predmetov kršitev, gre za predlog, ki presega dopustne oblike zavarovanja v smislu 5. odst. 123. čl. ZIL-1, saj bi sodišče na ta način že z začasno odredbo še pred pravnomočnostjo odločitve v pravdi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, pri čemer pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka posledic takšne začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Ravno zaradi tega ZIL-1 v primeroma opredeljenih načinih zavarovanja v b) točki 5. odstavka 123. člena ZIL dopušča zgolj zaseg oziroma izključitev iz prometa in shrambo predmetov kršitev, ne pa tudi samo uničenje teh predmetov, kar imetniki pravic sicer lahko uveljavljajo v smislu tožbenega zahtevka po 121. člena ZIL-1.
Tožba na izbris znamke, ki predmetne blagovne znamke v tožbenem zahtevku ne imenuje oziroma ne opiše, namesto tega pa navaja le zaporedno številko „mednarodno registrirane znamke“, nima določenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067750
ZASP člen 170.
začasna odredba – materialna avtorska pravica – objava fotografije na portalu – obiski na portalu
Ni slediti zaključku sodišča prve stopnje, da z nedovoljeno objavo fotografij na portalu dolžniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Obstoj te škode je upnik verjetno izkazal s trditvijo, da je portal tožene stranke, na katerem so objavljene fotografije, javno dostopen in da se ta škoda dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu. Škoda je v neupravičenem ogledu fotografij. Ta se veča z vsakim obiskom portala. Je nenadomestljiva, ker ogleda ni možno zbrisati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0065920
OZ člen 299. ZPP člen 180. ZASP člen 130.
izrek civilne kazni - določnost zahtevka – tek obresti – nastop zamude
Zahtevek za izrek civilne kazni po ZASP je denarni zahtevek, zato mora biti postavljen v nominalnem znesku.
Za nastop zamude zadošča vložitev tožbe, v kateri je naveden znesek, ki ga tožnik zahteva ter podlaga zahtevka. Popolnost tožbe ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0065919
OZ člen 299. ZPP člen 180. ZASP člen 130.
izrek civilne kazni - določnost zahtevka – tek obresti
Zahtevek za izrek civilne kazni po ZASP je denarni zahtevek, zato mora biti postavljen v nominalnem znesku.
Za nastop zamude zadošča vložitev tožbe, v kateri je naveden znesek, ki ga tožnik zahteva ter podlaga zahtevka. Popolnost tožbe ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069930
ZPP člen 108, 180. ZASP člen 168.
določen zahtevek – civilna kazen – uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo civilne kazni, ki je razviden iz I. točke izreka te odločbe, ni določen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko dne 20. 01. 2011 pozvalo, naj navede višino civilne kazni. Tožba, v katerem tožbeni zahtevek ni določen, ni sposobna za obravnavanje. Kako mora ravnati sodišče takrat, kadar prejme vlogo, nesposobno za obravnavanje, določa prvi odstavek 108. člena ZPP.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
Tožeči stranki pripada civilna kazen tudi v primeru, ko gre za kršitve materialnih avtorskih pravic, med katere spada tudi pravica do javnega izvajanja. Dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo obstaja tudi v primeru, ko gre za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Tožena stranka ni posredovala sporeda del in vseh podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del, kar predstavlja pravno podlago za civilno kazen.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069905
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 129, 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 168/3.
javno priobčevanje fonogramov – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – civilna kazen – dolžnost uporabnikov do obveščanja – določnost tožbenega zahtevka
Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del, v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
Določnost tožbenega zahtevka zahteva, da je tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Ravnanje tožene stranke, ki je fotografijo tožničinega avtorskega dela brez tožničinega soglasja neločljivo vpela v samo bistvo novoletne voščilnice (tako na vizualni kot na verbalni ravni), ne predstavlja le kršitve tožničine materialne pravice reproduciranja, marveč tudi njene moralne pravice do spoštovanja dela. Pravila iz 19. člena ZASP namreč ni mogoče vsebinsko razlagati mimo vrednotne podstati moralne avtorske pravice, kakor je opredeljena v 16. členu ZASP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063337
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3, 170/5, 170/5-1. ZMed člen 18, 18/3.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepovedni zahtevek – odstranitveni zahtevek - varstvo avtorske pravice - bodoče avtorske pravice – članki – fotografije
Prepovedni zahtevek se že pojmovno ne more nanašati na bodoče avtorske pravice, ki sploh še niso nastale. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče tožeče stranke v pritožbi, da bi tožeča stranka z začasno odredbo lahko s prepovednim zahtevkom zagotavljala varstvo avtorskih del, ki bodo nastala šele v bodočnosti.
Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je tožeča stranka odstranitveno začasno odredbo uveljavljala tako glede pisnih člankov, kot tudi fotografij, zato bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do vprašanja avtorskega dela pri posameznih tovrstnih storitvah.
Škoda, ki jo tožnik zatrjuje, je torej nastala že s predobjavo članka, ne pa šele z njegovo predstavitvijo oz. objavo v reviji.
Založnik vstopa v položaj avtorja le v obsegu avtorjevih pravic, ki mu jih daje ZASP. Ni pa mogoče aktivne ali pasivne legitimacije raztezati izven okvira uveljavljanja pravic po ZASP, torej na področje uveljavljanja zahtevkov, ki imajo podlago v določbah o odškodninski odgovornosti, kot je urejena v OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069372
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
nepopolnost tožbe - nedoločenost zahtevka – javno priobčevanje fonogramov
Ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo denarnega zahtevka, bi ga morala v smislu tožbenega zahtevka tudi v tem delu določno opredeliti po višini. Takšna pomanjkljivost predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. odst. 180. čl. ZPP.
kršitev znamke – dejanje nelojalne konkurence – licenčnina – pravica do uporabe lastnega imena – učinki objave prijave znamke v registru URSIL – objava sodbe
Merila in smernice, vzpostavljene v sodni praksi SES, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati na način, kot to predlaga pritožnik le v primeru, če bi šlo za podobne okoliščine primera (naravo blaga), kot v tistih, v katerih je SES že odločalo.
V konkretnih okoliščinah ne moremo šteti, da so predstave potrošnika o tetrapaku soka podobne tistim, ki jih potrošnik veže na cisterno v zvezi s kurilnim oljem.
Od objave prijave znamke v registru URSIL, eksulpacija iz razloga, da kršitelj ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da uporablja tujo znamko, ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064453
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – povrnitev škode – civilna kazen
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.