nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065264
ZASP člen 164, 168, 168/1. ZPP člen 11, 180, 180/4, 327, 327/1.
varstvo avtorske pravice – kršitev avtorske pravice – povzročitev škode – povrnitev škode - civilna kazen
Imetnikom avtorskih pravic je pogosto težko dokazovati obseg njihove škode ali koristi kršilcev. Namen civilne kazni je zato (poleg preventivnega in kaznovalnega) tudi v varstvu odškodninskega položaja avtorja. Ta zavaruje odškodnino in olajšuje njen izračun. Seveda pavšalnost izkazovanja ne pomeni samovoljnosti. Pojem pavšalnosti je treba razumeti izključno v razmerju do siceršnjega standarda zatrjevanja in dokazovanja škode po splošnih pravilih civilnega prava. Višina civilne kazni pa s tem ni arbitrarna, saj je vezana na vprašanje, kakšen honorar ali nadomestilo bi bila običajna.
URS člen 22, 23, 125, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa – uporaba pravilnika
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik '98 in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika '06 skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068602
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 108, 108/5, 163, 318.
civilna kazen - nedoločenost zahtevka - varstvo sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov
Že ustaljeno stališče sodne prakse je, da je določnost zahtevka procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
ZASP člen 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/4 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 108, 108/5, 311, 318, 318/4.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločenost zahtevka
Res je, da ZASP v 4. odst. 159. čl. nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. tč. 1. odst. 185. čl. ZASP. Pravilno je stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja. Tožbeni zahtevek mora biti jasno opredeljen; ne zadostuje, da tožeča stranka zgolj opiše sporno pravno razmerje in sodišču prepusti, da samo najde ustrezno pravno posledico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059706
Pravilnik o priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik o priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 29/1998 (Pravilnik '98) in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 138/2006 (Pravilnika '06) skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe.
V 11. členu Pravilnika '98 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar je to normativni del pravilnika, in ta ni bil sestavni del veljavne tarife, zato z uveljavitvijo ZASP-B ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069481
ZIL-1 člen 42, 121. ZPP člen 181.
kršitev znamke – ugotovitvena tožba
Stališče tožeče stranke, da gre pri nacionalni znamki št. 9471492 in znamki Skupnosti št. 00667299 za isto znamko, ker je (bil) z njima zavarovan po vsebini isti znak „JULIJANA“, je napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.