posebni ugotovitveni postopek - začasna odredba - brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja
S tem, ko se tožnica ni držala obveznosti obveščanja tožene stranke po 2. in 3. odstavku 41. člena ZBPP, je treba šteti, da se je odpovedala posebnemu ugotovitvenemu postopku v upravnem postopku. Po določilu 2. odstavka 34. člena ZBPP se namreč ZUP uporablja subsidiarno, ZBPP pa je specifičen glede ugotovitvenega postopka po VII. poglavju ZBPP v tem smislu, da določa obveznost obveščanja pristojnega organa s strani stranke, ki je dobila brezplačno pravno pomoč. Tožnica bi lahko, če bi izpolnila svojo zakonsko obveznost iz določila 2. in 3. odstavka 41. člena ZBPP, ugovore, ki jih navaja v tožbi v upravnem sporu, uveljavljala v upravnem postopku. Tožnica z ničemer konkretno ne opredeljuje težko popravljive škode, ampak bi sodišče na obstoj škode kvečjemu lahko le sklepalo na podlagi priloženih listin v upravnem sporu, kar pa za izdajo začasne odredbe ni dovolj natančno opredeljena škoda. Ker sodišče lahko izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe, sodišče pa je o tožbi zoper izpodbijano odločbo odločilo v prvi točki izreka, niso izkazani pogoji iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
URS člen 15, 19, 32, 15, 19, 32. ZAzil člen 39/6, 36, 36/5, 39, 23, 27, 27/1, 39/6, 36, 36/5, 39, 23, 27, 27/1. ZUP člen 146, 146. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64, 64/1.
načelo sorazmernosti - test arbitrarnosti - varstvo osebne svobode - omejitev gibanja
Iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Saadi proti Veliki Britaniji izhaja, da za tujce, ki pridejo brez ustreznega dovoljenja v državo podpisnico Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, ali zaprosijo za azil, ali ne, dokler ni odločeno o njihovem zakonitem bivanju v državi podpisnici MKVČP, ni mogoče šteti, da imajo upravno dovoljenje za bivanje v državi in da so zakonito na ozemlju države podpisnice MKVČP. Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice posledično tudi izhaja, da omejitev gibanja osebam, ki trdijo, da so zaprosile za azil, ni mogoče obravnavati po določilu 2. člena Protokola št. 4 k MKVČP (pravica do svobode gibanja), saj niso zakonito na ozemlju, ampak je treba obravnavane situacije obravnavati po določilu 5. člena MKVČP. Če gre za omejitev gibanja zaradi interesov vodenja azilnega postopka, potem je pravna podlaga za omejitev pravice do prostosti prvi del določila 5(1)(f) člena MKVČP (preprečitev nedovoljenega vstopa v državo). Če ne gre za omejitev pravice do prostosti zaradi interesov azilnega postopka, potem je pravna podlaga za takšno odločitev drugi del določila 5(1)(f) člena MKVČP (ker teče postopek za izgon ali za izročitev). Izpodbijani sklep tožene stranke je zato treba obravnavati z vidika ZAzil in določila 19. člena Ustave (varstvo osebne svobode), ki odgovarja določilu 5. člena MKVČP, in ne z vidika določila 32. člena Ustave (svoboda gibanja). Iz določila 19. člena Ustave in 3. odstavka 15. člena Ustave izhaja, da je treba pri uporabi določila 19. člena Ustave uporabiti tudi načelo sorazmernosti. To pa izrecno zahteva tudi določilo 1. odstavka 27. člena ZAzil, ki določa, da se gibanje lahko omeji, "če je to potrebno" /.../. Tožena stranka pa mora načelo sorazmernosti v navedenem obsegu testa "potrebnosti" uporabiti tudi pri izbiri ukrepa po določilu 2. odstavka 27. člena ZAzil, kajti že iz samega ZAzil izhaja, da je prepoved gibanja izven določenega območja milejši ukrep od prepovedi gibanja izven azilnega doma, ki je po splošno znanih dejstvih tudi milejši ukrep od omejitve gibanja izven njegove izpostave, in kamor je zaradi določila 3. odstavka 27. člena ZAzil mogoče šteti Center za tujce v Postojni. Če torej tožena stranka ne izreče najmilejšega ukrep po določilu 2. odstavka 27. člena Zazil, mora zaradi določila 1. in 2. odstavka 27. člena ZAzil in 3. odstavka 15. člena Ustave v zvezi z 19. členom Ustave na kratko utemeljiti, zakaj meni, da milejši ukrep ne bi mogel doseči istega cilja. Tožnik je v upravnem postopku predlagal izvedbo dokaza, ki je pravno relevanten in zato pomemben z vidika ugotavljanja, ali je potrebno omejiti gibanje oziroma prostost tožniku (3. alineja 1. odstavka 27. člena ZAzil). Tožena stranka ni izvedla tega dokaza, čeprav bi ga morala tudi v primeru, če načeloma verjame, da na policijski postaji v kraju A. v vsakem primeru upoštevajo določbe ZAzil.
V tovrstnih primerih, ko je po zatrjevanjih tožnika akter preganjanja nedržavni subjekt, je večja odgovornost (dokazno breme) na tožniku, da dokaže, da država ne zagotavlja zaščite, razen če tožnik ne bi utemeljil, da ima objektivne ovire za dostop do določenega dokaza. Tožnik tega v tožbi ne utemeljuje.
ZUS člen 38, 38/3, 38, 38/3. ZUP člen 145/1, 9, 9/1, 145, 145/1, 9, 9/1, 145. ZPVI člen 2, 10, 11.
skrajšani ugotovitveni postopek - odločba - upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Ko je začela posebni ugotovitveni postopek (to pomeni, da ni več odločala le na podlagi vlogi priloženih dokazil tožnice - ni več odločala v skrajšanem ugotovljenem postopku), bi morala tožena stranka v skladu s splošnimi načeli ZUP, pred izdajo izpodbijane odločbe, o svojih ugotovitvah v postopku tožnico seznaniti in ji dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena ZUP).
Sodišče je ugotovilo, da je na podlagi ravnanja potrošnika in tožeče stranke ob upoštevanju določb ZVPot-UPB2 v zvezi z obveznostmi potrošnika in prodajalca ter določilom 39. člena ZVPot-UPB2 treba šteti, da med potrošnikom in prodajalcem ni bilo spora o obstoju stvarne napake na vozilu.
izpolnjevanje pogojev - odpust iz dosedanjega državljanstva - spregled pogoja odpusta - sprejem v državljanstvo
Če gre za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. člena v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS, mora oseba med drugim izpolnjevati pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pa lahko poda soglasje o tem, ali se prosilca lahko sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Tožeča stranka kot pooblaščenka iz 3. odstavka 54. člena ZUP ne more nastopati kot stranka, o pravicah, obveznostih in pravnih koristi katere bi se odločalo v tem upravnem sporu, zato tudi ne more biti tožeča stranka v smislu 1. odstavka 18. člena ZUS in za vložitev tožbe nima pravnega interesa.
oprostitev plačila prometnega davka - davek od dobička pravnih oseb - verodostojna knjigovodska listina - prometni davek
Prodajalec mora, če želi uveljaviti oprostitev plačila kot izjemo od pravila 4. člena ZPD, v celoti izpolniti vse pogoje, določene z zakonom, sicer je promet podvržen obračunu prometnega davka. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.
CZ člen 6e. ZUP člen 28, 129, 28, 129. ZDU-1 člen 16, 16.
pooblastilo za odločanje - formalna pravnomočnost
Prenehanje mandata predstojnika na dano pooblastilo ne vpliva, ker ne gre za osebno pooblastilo, ampak za pooblastilo za odločanje, ki izhaja iz položaja oziroma funkcije ministra. Takšno pooblastilo preneha z odvzemom ali preklicem. S sklicevanjem na drugo določilo sicer nespremenjenega zakona ni mogoče doseči nove vsebinske obravnave zahtevka. 6.e člen CZ po vsebini predstavlja določilo, ki potrjuje pravico do pritožbe zoper odločbe carinskega organa, ki je v razmerju do 229. člena ZUP vsebinsko drugače opredeljeno, ne pomeni pa osnove za stališče, da lahko stranka kadarkoli zahteva spremembo s strani carinskega organa potrjene carinske deklaracije in izdajo nove odločbe. Ker sta od časa odločanja o prejšnji zahtevi ostala nespremenjena tako materialnopravna podlaga kot tudi dejansko stanje, na kateri temeljita tako prva kot tudi ponovna zahteva, je prvostopni organ pravilno zavrgel novo zahtevo tožeče stranke, saj je o isti upravni stvari že pravnomočno (formalno) odločeno.
prometni davek - davek od prometa storitev od posebnih iger na srečo - igralni avtomati - ocena davčne osnove
Tožnik kopij računov, kopij paragonskih blokov in kontrolnih trakov registrskih blagajn kot verodostojne knjigovodske listine, na podlagi katerih se evidentira opravljen promet, torej izvirne dokumentacije o prihodkih za leto 1997 (paragonskih blokov o storitvah igralništva in prodaje gostinskih storitev) ni hranil, kakor tudi ne dokumentacije o odhodkih v zvezi s storitvami igralništva (izplačila igralcem za vrednost dobitkov). Tudi po mnenju sodišča so podani razlogi za oceno po 4. alinei 1. odstavka 39. člena ZDavP. Pravilen je tudi način ugotavljanja davčne osnove, saj je prvostopni organ opravil oceno ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije pri tožniku, kar pomeni, da je upošteval vplačila in izplačila pri tožniku v obdobju, ko so njegov promet beležile elektronske kontrolne naprave.
posebna akontacija izplačila dividend - dvojno obdavčenje - davek od dobička pravnih oseb
Pogodba o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, sklenjena med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Nizozemsko, glede obdavčevanja napotuje nazaj na pravo države, katere rezident je izplačevalec (v obravnavanem primeru na nacionalno pravo RS), pri čemer pa davek, odmerjen skladno z nacionalnim pravom, po višini omejuje z najvišjo stopnjo 5 % bruto zneska dividend. V obravnavanem obdobju veljavni ZDavP in ZDDPO, razen določbe 33. člena, za obdavčitev po stopnji, določeni s Pogodbo, posebnih pogojev in postopka za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja nista določala.
nomenklatura carinske tarife - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - carina
Za rešitev vprašanja topljivosti hrane za ribe so torej odločilni kriteriji iz točk (1) (B) II Navodila za razvrščanje blaga v carinsko tarifo glede topljivosti, ki jih prvostopni organ in tožena stranka nista ugotavljala, zato je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.
ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-4, 15, 15/1, 15/1-4. ZDavP člen 114, 114/1. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 7.
podružnica tuje pravne osebe - davek od osebnih prejemkov
Po mnenju sodišča so z določbo 1. odstavka 114. člena ZDavP mišljeni subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti. Tožeča stranke je, kot podružnica tuje pravne osebe, registrirana za opravljanje dejavnosti po slovenskem pravu in s tem po mnenju sodišča, v skladu z navedeno določbo ZDavP, od izplačanih dohodkov zavezana obračunati in plačati davek. Pri tem je treba poudariti, da Sporazum med SFRJ in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja same tehnike plačevanja posameznih davkov ne ureja. To pomeni, da ne ureja vprašanja, ali je izplačevalec posameznega dohodka dolžan za davčnega zavezanca obračunati in plačati davek (davek po odbitku).
V postopku odločanja o zahtevi za odobritev pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali sta že v času podaje pisne izjave o sprejemu ponudbe tožnica in ponudnik, s katerim je bil pravni posel sklenjen, izpolnjevala pogoje, ki so za kmeta fizično osebo določeni v 24. členu ZKZ-UPB1.
redni postopek - sodelovanje prosilca v postopku - seznanitev z mednarodnimi poročili - azil
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožnika soočila z mednarodnimi poročili, na katera je oprla svojo odločitev. S tem, ko se je o poročilih lahko izjasnil, mu je bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku.
ZUP člen 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138, 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138. ZUOPP člen 20, 31. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/3, 59/3, 59, 59/2.
načelo zaslišanja stranke - učinkovito pravno sredstvo - dostop do sodišča
Po ustaljeni upravno-sodni praksi morajo odločbe, ki so izdane v postopkih, v katerih se organ opira na mnenje zdravniških in drugih izvedenskih komisij, v obrazložitvi vsebovati tudi bistveno dejansko stanje in razloge za odločitev, ki so izvedeniško komisijo vodile pri končnem sklepanju in za katere uradna oseba, ki vodi postopek, meni, da so podlaga za odločitev. Četudi iz določila 31. člena ZUOPP in določb o pritožbenem postopku izrecno ne izhaja, da imajo starši otroka pravico, da se pred izdajo odločbe izrečejo do ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločbo, je treba upoštevati, da je to bistvena procesna pravica strank po ZUP katere nespoštovanje pomeni bistveno kršitev določb postopka.
zamudne obresti od neupravičeno oziroma preveč odmerjenih obresti - vračilo zamudnih obresti
ZDavP ob uporabi pojmov "davek" in "obresti" ni dosleden. V posameznih določbah oziroma naslovih poglavij so namreč s pojmom "davek" zaobjete tudi obresti, v posameznih določbah pa temu ni tako. Zamudne obresti so res stranska terjatev glavne denarne obveznosti in je zanje značilna akcesornost, vendar pa po presoji sodišča v davčnem postopku obresti strankam (upravičencem oziroma zavezancem) ne pripadajo, če to v zakonu ni izrecno določeno. V 4. odstavku 95. člena ZDavP pa ni (izrecno) določeno, da bi davčnemu zavezancu od neupravičeno odmerjenih ali preveč odmerjenih obresti pripadale obresti. Tako sodišče sodi, da po ZDavP od neupravičeno odmerjenih ali preveč odmerjenih obresti strankam obresti ne pripadajo.
postopek, začet pred uveljavitvijo ZDavP - tek zamudnih obresti
V konkretnem primeru, ko postopek še ni pravnomočno končan, je treba, ne glede na to, da se je nesporno začel še pred uveljavitvijo ZDavP, šteti, da gre za zadevo iz 406. člena ZDavP-1 in upoštevati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004.
Ustava Republike Slovenije (URS) člen 156, 156. ZVO-1 člen 185, 188, 185, 188.
legitimno pričakovanje - koncesija
Tožbeni ugovor, da je tožnik imel utemeljeno pričakovanje, da bo lahko sklenil z občino koncesijsko pogodbo, kar je mogoče v upravnem sporu šteti kot ugovor legitimnih pričakovanj kot splošnega pravnega načela, pa je do tolikšne mere pavšalen, da sodišče ni imelo podlage za ravnanje po 156. členu Ustave.