KZ člen 73, 77, 77/2, 77/2-6, 77/2-8. KZ-1 člen 296, 296/1.
kaznivo dejanje nasilništva - izrek vzgojnega ukrepa - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - predkaznovanost
Pritožbeno pričakovanje večje teže in poudarka okoliščini, da je bil mladoletniku pred in po obravnavanem kaznivem dejanju izrečen vzgojni ukrep ukora pred prekrškovnim sodiščem, je zgrešeno.
Pritožbeno sodišče opozarja, da so vzgojni ukrepi po svoji naravi in prav iz razloga, da bi bilo z njimi lažje doseči njihov namen, gibčni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083927
ZKP člen 257, 258, 371/2. URS člen 29. KZ-1 člen 29.
prištevnost - dvom v prištevnost - neprištevnost storilca - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - izvedensko mnenje iz drugega postopka - psihiatrično izvedensko mnenje
Utemeljene so navedbe zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, ker ni na glavni obravnavi neposredno zaslišalo izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., ki so izdelali izvedenska mnenja sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa so prišli do bistveno drugačnih zaključkov tako glede obstoja duševne motnje pri obtožencu, kakor tudi glede vpliva le-te na sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja. Še posebej, ker so ta tri mnenja, ki jih je predložila obramba kot dokaz v tem kazenskem postopku, za obtoženca ugodnejša, torej gre za dokaze, ki so obtožencu v korist. Sodišče je popolnost in pravilnost izvedenskega mnenja dolžno presojati že samo, ne glede na predloge strank. Stranke pa imajo pravico opozarjati sodišče na nejasnosti, nepopolnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju. Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja in sicer tako, da bo pomanjkljivosti in nasprotja sprva skušalo odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca, v primeru, da dvoma v pravilnost mnenja ali pomanjkljivosti na tak način ni mogoče odpraviti, pa bo odredilo izdelavo mnenja drugega izvedenca.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej, če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, pa tudi, da z nasprotnimi argumenti izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca v kazenskem postopku. Ni moč trditi, da obramba ni utemeljila pravne relevantnosti predlaganih dokazov glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Obramba je zato glede na vsebino izvedenskih mnenj, ki so bila sicer odrejena v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca zaradi kaznivega dejanja, storjenega zoper istega oškodovanca zgolj tri tedne po storitvi očitanih kaznivih dejanj v tem postopku, ki so nasprotna mnenjem obeh izvedencev, postavljenih v tem kazenskem postopku, utemeljeno zahtevala, da se vse tri izvedence na glavni obravnavi neposredno zasliši in tako razčisti nasprotujoča si stališča. Obramba je dovolj natančno utemeljila okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z neposrednim zaslišanjem vseh treh izvedencev psihiatrov in s postavitvijo novega sodnega izvedenca, mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da je izvedba teh dokazov v korist obtoženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083467
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 52, 52/2.
zatajitev - zakonski znaki - protipravna prilastitev stvari - pravočasnost predloga za pregon - finančni leasing
Šele tedaj, ko je bila oškodovana družba obveščena, da naj bi obdolženec predmet leasinga prepustil tretji osebi, je mogoče govoriti o pogoju, da je upravičenec za vložitev predloga za pregon izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083969
ZKP člen 4, 4/1, 8, 15, 148, 148/6, 355, 355/2, 402, 402/3. URS člen 19, 19/3, 62.
razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - uradna dolžnost - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe lastnega jezika - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pravica do tolmača - znanje angleškega jezika - nasprotujoči si dokazi - pravica do obrambe - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Tolmačenje osumljencem v predkazenskem postopku je tako manj formalno od tistega, ki ga morajo biti osumljenci deležni pred sodiščem, in je bistveno, da razumejo prejeta obvestila in dane jim pravne pouke, naloga policistov oziroma drugih uradnih oseb pa je, da zagotovijo, da obvestila in pouke razumejo oziroma se prepričajo, da so jih zares razumeli.
Primarno se pravica do uporabe jezika zagotavlja s prevajanjem v materni jezik strank, ki so tujci oziroma ne razumejo jezika, v katerem teče postopek. Vendar pa pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati izključno v njihov materni jezik, saj pred sodišči (in prej v predkazenskem postopku) ni mogoče zagotoviti prevajanja (tolmačenja) v vse svetovne jezike. Pravica do uporabe materinega jezika tako ni absolutna. Kadar tolmačenje v materni jezik ni zagotovljeno oziroma ga ni mogoče zagotoviti ali ga ni mogoče zagotoviti pravočasno (4. člen ZKP uporablja pojem "takoj", ki po sodni praksi pomeni v razumnem času - tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 43549/2020 z dne 28. 10. 2020), zadošča, da se strankam prevaja v jezik, ki ga razumejo (tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 94/2009 z dne 4. 3. 2010 in I Ips 16114/2013 z dne 7. 7. 2016). Pomembno pri tem pa je, da organi v predkazenskem postopku oziroma sodišče v kazenskem postopku zanesljivo ugotovijo, da stranka (obtoženec) jezik, v katerem teče postopek, zares razume tako dobro, da lahko v polni meri uresničuje svojo pravico do obrambe oziroma da je zadoščeno pravici d0 poštenega sojenja (tako smiselno tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083681
KZ-1 člen 7, 18, 54, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 385.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - enovito kaznivo dejanje - čas storitve - uporaba zakona - obarvani naklep - eventualni naklep - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - ugoditev pritožbi - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - oprostilna sodba - napotilo pritožbenega sodišča
Po opisu je obtoženi vzpostavil vzporedni posel prevozov rabljenih vozil kot sistemski okvir za nadaljnje posamične fakte svojega ravnanja, pri čemer te fakte povezujejo tako objektivni kot subjektivni dejavniki, kar terja zaključek, da celotno zatrjevano obtoženčevo ravnanje predstavlja tako dejansko in pravno homogeno celoto, da bi bila opredelitev posamičnih faktov znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja kot zaključenih, neživljenjska, saj posamični fakti pomenijo samo kvantitativno povečevanje v začetku obtoženčevega delovanja vzpostavljenega "neprava"; čas storitve enovitih kaznivih dejanj pa se, tudi v zvezi z vprašanjem uporabe kazenskega zakona, določa po zadnjem od faktov, ko je izvršitveno ravnanje materialno dokončano, kot v primeru trajajočih kaznivih dejanj, ki so pojavna oblika enovitega kaznivega dejanja.
Glede vprašanja uporabe kazenskega zakona bi bilo treba pri obravnavanem kaznivem dejanju šteti kot čas storitve avgust 2019 in zato uporabiti KZ-1E, ki za obstoj temeljnega kaznivega dejanja po členu 240 KZ-1 predpisuje zadostnost že eventualnega naklepa pri storilcu in s tem širi polje kaznivosti. Ob sicer pravilnih dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, ki ne omogočajo zaključka o gotovo izkazanem obarvanem naklepu pri obtožencu, ter določbi člena 385 ZKP (prepoved reformacije in peius) pa ne v drugostopenjskem ne v prvostopenjskem postopku ni mogoče sprejeti drugačne odločitve kot je ta v izreku pritožbene odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kvalifikatorna okoliščina - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba opisa kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji
V skladu z novejšo sodno prakso trditev v izreku prvostopenjske sodbe, da je obtoženec petnajstletnega prebežnika prevažal v prtljažnem prostoru vozila, ne predstavlja konkretizacije konkretne nevarnosti za njegovo življenje in zdravje kot kvalifikatorne okoliščine po šestem odstavku člena 308 KZ-1, pač pa le konkretizacijo abstraktne, oddaljene, hipotetične možnosti, da bi ob nepredvideni prometni situaciji prebežnik utrpel telesno škodo (abstraktna nevarnost za življenje oziroma zdravje); ta del izreka je zato drugostopenjsko sodišče izpustilo iz obtožencu očitanega kaznivega dejanja.
Pritrditi je pritožnici tudi v delu, kjer smiselno poudarja, da je ravnanje oškodovanca kot tožilca, storjeno pod vplivom zmote, zadostno opredeljeno. Iz opisa je razvidno, da je obdolženec oškodovanca kot tožilca (v posledici zgoraj opisanih ravnanj) oškodoval za kupnino v višini 23.000,00 EUR. Sicer res ni izrecno navedeno, da je oškodovanec kot tožilec obdolžencu izročil ta znesek, vendar to niti ni nujno, saj je iz opisa, ki ga je treba brati in razumeti kot celoto, jasno razbrati, da je oškodovanec kot tožilec nastopal v vlogi kupca, katerega bistvena obveznost v skladu s prodajno pogodbo je ravno plačilo kupnine prodajalcu (obdolžencu).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083339
ZKP člen 385. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - prizadetost zunanjosti - ponovno sojenje - sprememba obtožnega predloga - razširitev obtožnega predloga - obsodilna sodba - odločanje o pritožbi - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - ugoditev pritožbi - razveljavitev po uradni dolžnosti - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in je v opisu dodana poleg že prej očitane posledice v obliki začasno prizadete zunanjosti tudi nova prepovedana posledica v obliki začasne okvarjenosti dela oškodovančevega telesa, je kršilo prepoved spremembe na slabše.
Do sedaj ugotovljeno dejansko stanje, predvsem ugotovitve pisnega in ustnega izvedenskega mnenja, zanesljive podlage za zaključek, da je ravnanje obdolženca pri oškodovancu povzročilo nastanek lahke telesne poškodbe v prizadetosti oškodovančeve zunanjosti, ne dajejo. Pri tem je ponovno poudariti, da je prizadetost posameznikove zunanjosti, ki je ena od več možnih alternativnih prepovedanih posledic pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe, vsaka vidna sprememba na poškodovančevem telesu, ki ni samo neznatna, vendar tudi ne presega praga skaženosti. Sem spadajo zlasti vidnejše podplutbe, odrgnine in manjše rane na vidnih delih telesa, predvsem obraza.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 308, 308/3. URS člen 53, 54, 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - pravica do družinskega življenja - status begunca
Da glede na ugotovljene osebne okoliščine obdolženca, z izrečeno stransko kaznijo ne bo kršena njegova pravica do družinskega življenja iz 53., 54. in 56. člena Ustave Republike Slovenije ter 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ni dvoma, saj obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav ničesar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084582
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5, 391, 492, 492/6.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - očitno neutemeljena zahteva - razpravna sposobnost - ugotavljanje prištevnosti - nasprotna izvedenska mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - prosta presoja dokazov
Že zavzeto stališče sodnika o obstoju utemeljenega suma, ni ovira za njegovo meritorno odločanje o obtožbi.
Tudi predhodno sodelovanje člana pritožbenega senata pri odločanju o (posebni) pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov, ne ogroža videza nepristranskosti in torej ni razlog za izločitev.
Ker je sodišče z izčrpnim zaslišanjem in soočenji izvedencev glede nasprotij v njihovih mnenjih odpravilo dvom o njihovi (ne)pravilnosti, ter kot edino strokovno argumentirano in prepričljivo sprejelo mnenje Komisije, ni bilo nobene potrebe za pribavljanje še dodatnih novih mnenj drugih izvedencev (258. člen ZKP).
Pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ni treba iskati in dokazovati poškodbenih prepovedanih posledic v fizičnem ali psihičnem smislu, temveč je relevanten oziroma v ospredju napad na spolno integriteto mladoletnega oškodovanca.
Za obstoj zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni pomembno niti dejstvo, kdo je dal pobudo za spolni odnos.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084149
KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 357, 357-4.
zastaranje kazenskega pregona - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - pravnomočnost kazenske sodbe - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe - materialni rok - načelo zakonitosti - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - sprememba sodbe na drugi stopnji - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Po presoji sodišča druge stopnje je določbo drugega odstavka člena 91 KZ-1 torej treba razlagati tako, da so učinki predpisanega roka primerljivi z učinkom rednih zastaralnih rokov, ki določajo absolutno časovno mejo, znotraj katere je pregon storilca še dopusten. To pomeni, da je v roku, ki ga predpisuje drugi odstavek člena 91 KZ-1, potrebno doseči pravilno in zakonito meritorno odločbo, v nasprotnem primeru pa izdati zavrnilno sodbo iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP. Le s takšno razlago je spoštovana zahteva po poštenem postopku, ki zavezuje sodišče na podlagi 2. in 22. člena Ustave RS na način, da je pravilno in zakonito meritorno odločitev mogoče sprejeti le v absolutno omejenem času, ki ga ima država na razpolago za vodenje kazenskega postopka zoper posameznika in s tem za poseganje v njegove pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083429
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 61/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - neizpolnitev posebnega pogoja - delna izpolnitev - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Okoliščina, da je obsojena del dolga do oškodovanih izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, nima takšne pravne pomembnosti, kot si jo predstavljajo zagovorniki, sploh zato, ker je bil del dolga izterjan prisilno, v izvršilnem postopku, ki se nad obsojeno vodi na predlog posameznih oškodovancev. Zagovorniki zatorej v (pre)poznih dopolnitvah pritožbe, v okviru katerih opozarjajo na (delno) izpolnitev obveznosti obsojene v izvršilnih postopkih (na primer tudi do oškodovanega Č. Č.) in si na ta način prizadevajo prepričati, da pogoji za preklic pogojne obsodbe vendarle niso izpolnjeni, zgrešeno enačijo naravo kazenskega in izvršilnega postopka, ki sta v svoji biti nezdružljiva in že po temelju povsem različna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00083625
ZPP člen 8, 151, 155, 155/1, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. KZ-1 člen 158, 158/4. OZ člen 179, 179/2.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - denarna odškodnina - opravičilo - razžalitev - vrnitev razžalitve - sodna praksa - duševne bolečine - strah - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - neposredno zaslišanje - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - predpravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - odvetniški stroški - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrebni stroški
Strošek poskusa mirne rešitve spora (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem) je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
V primerih, katerih stična točka je, da ni šlo za enkratno, izolirano in neizzvano žalitev, temveč za osebe oziroma družine, ki so dalj časa v sporih ali konfliktnih odnosih oziroma so si žalitve izmenjevale, se je sodna praksa v civilnih zadevah izrekla, da je treba te okoliščine upoštevati in tudi, da v takih primerih včasih (denarna) odškodnina razžaljencu ne pripada, ker ni in ne bi služila svojemu namenu oziroma ni združljiva z namenom denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Obstoj dejanske zmote, četudi je ta izogibna, izključuje naklep. V primeru kaznivih dejanj, ki so lahko izvršena le naklepno, je zato v takem primeru izključena krivda obdolženca (prvi odstavek 30. člena KZ-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083261
KZ-1 člen 29, 29/1, 122, 122/1. ZKP člen 265, 265/1.
dvom o neprištevnosti
Poleg že navedenega pa ne gre prezreti, da izvedenka sodne medicine ni bila angažirana v smeri ugotavljanja (ne)prištevnosti obdolžencev, niti to ni njeno področje. Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost namreč sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obdolženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater. V luči navedenega je še poudariti, da se zgoraj navedeni nasprotujoči si razlogi nanašajo na odločilna dejstva, saj je prištevnost storilca pogoj za oblikovanje njegove krivde (prvi odstavek 29. člena KZ-1). Sicer se prištevnost storilca v kazenskem postopku res domneva in se posebej ne ugotavlja, ugotavlja se le storilčeva neprištevnost oziroma zmanjšana prištevnost. Vendar pa mora sodišče v vsakem primeru, če nastane sum, da je storilčeva prištevnost izključena ali zmanjšana, odrediti psihiatrični pregled obdolženca kot to določa prvi odstavek 265. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088851
KZ-1 člen 69, 69-6, 70, 70/4, 73, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - varnostni ukrep odvzem predmetov - orožje - strelivo - dejansko stanje - izpovedba priče
Pritožba neutemeljeno navaja, da obdolženec ni grozil z orožjem in da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da mu je potrebno zaseženo orožje in strelivo odvzeti, ker ima orožje in strelivo v lasti in je z orožjem grozil ter da zato obstaja nevarnost, da bi ga tudi uporabil, če bi z njim še naprej razpolagal.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - neplačevanje prispevkov - protipravno stanje - prenehanje kršitve pravice - uporaba kazenskega zakona
Tudi v primeru namreč, ko storilec vzpostavi protipravno stanje pred uveljavitvijo spremembe kazenske zakonodaje, ki njegov položaj poslabša, to protipravno stanje pa vzdržuje še v času po uveljavitvi take spremembe, teorija zastopa stališče, da se uporabi zakon, ki je veljal v času zaključka izvršitvenih ravnanj, torej v času njihovega materialnega dokončanja, pa četudi sprememba poslabšuje storilčev materialnopravni položaj: zaradi spoštovanja pravila glede opredelitve časa storitve pri trajajočih kaznivih dejanjih v zvezi z uporabo kazenskega zakona ne gre za retroaktivno uporabo strožjega zakona.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/4. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje prikrivanja - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nedosegljivost obdolženega - zastaranje kazenskega pregona - ugoditev pritožbi - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnilna sodba na II. stopnji
Sodišče prve stopnje je v točki 10 izpodbijane sodbe pravilno upoštevalo, da je bil tek roka zastaranja kazenskega pregona zadržan zaradi sprejetega Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, to je skupno 64 dni.
Temu trajanju zadržanja zastaranja je sodišče prve stopnje zaradi obstoja okoliščin, ki so onemogočale sojenje (točka 9 obrazložitve izpodbijane sodbe), zmotno prištelo celoten čas med 13. 10. 2020 in 22. 6. 2021 (253 dni). Pritožnik pravilno v zvezi s tem opozarja, da sodišče ni poskušalo zagotoviti obdolženčeve udeležbe preko videokonference (v skladu s 304.a členom ZKP), ker pa je bila ta možnost v procesni zakon vnesena šele z ZKP-O, ki je začel veljati s 13. 5. 2021, sodišče pritožbenim navedbam glede teka zastaralnega roka pritrjuje zgolj od 13. 5. 2021 dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00082821
ZKP člen 129. KZ-1 člen 74, 90, 91.
delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - odvzem premoženjske koristi - zastaranje - zastaranje odvzema premoženjske koristi - pravnomočno končan kazenski postopek - odločba o odvzemu premoženjske koristi
V konkretnem primeru ponovno odločanje o končni višini premoženjske koristi, ki naj bi bila odvzeta pravnomočno obsojeni pravni osebi, ni tako tesno povezano z odločanjem o njeni odgovornosti, da bi to predstavljalo oviro za razveljavitev sodbe le glede odločbe o odvzemu protipravne premoženjske koristi, s tem pa tudi za delno pravnomočnost sodbe v preostalih delih, kar pa ima za posledico prenehanje teka zastaralnega roka. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona, posledično pa tudi zastaranje glede odločitve o odvzemu premoženjske koristi.