KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065946
KZ-1 člen 70.a, 70.a/1, 70.a/2.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - potrebnost ukrepa - ponovitvena nevarnost - izvedensko mnenje
Čeprav poročilo UKC Maribor izrecno ne navaja, da je storilka ponovitveno nevarna, kot navaja zagovornik storilke, to ne pomeni, da iz celotnega poročila, v povezavi z drugimi izvedenskimi mnenji, tudi z izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je bilo v obravnavani zadevi podlaga za odločitev po sklepu sodišča prve stopnje z dne 22.4.2022, ne izhaja, da je še vedno potrebna celovita obravnava obdolženke pod stalnim nadzorom strokovnjakov na UKC Maribor, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijanega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063338
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 402, 402/3, 492, 507, 507/1. KZ-1 člen 29, 70a, 70b, 314, 314/1, 314/3.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - povzročitev splošne nevarnosti - neprištevnost storilca - duševna motnja - protispisnost - pravica do obrambe - požar - izvedenec - ogrozitveno kaznivo dejanje
Predmet očitka je ogrozitveni delikt, kar pomeni, da je posledica povzročitev konkretne nevarnosti, tj. nevarnosti, ki neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine, torej v obravnavani zadevi ogrozila premoženje velike vrednosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063488
KZ-1 člen 7, 7/2, 92.
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - načelo alternativnosti
Sodišče v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve kazni odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna, torej ne po zakonu, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063527
ZKP člen 100, 101, 102, 103, 104, 105, 248, 249. KZ-1 člen 228/1.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - izvedenec finančne stroke - izvršilni postopek - protipravna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, da je oškodovana družba transformirala sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper gospodarsko družbo v sklepu o izvršbi zoper fizično osebo, torej oba obsojenca, kot to skuša prikazati pritožba, ampak je oškodovanka zatrjevala škodo v višini s pripadki in ki jo je tudi priglasila v kazenskem postopku, torej gre za različna pravna določila. Natančno branje izpostavljene sodbe VSRS (v točki 19 do 22) pa pokaže, da je pravnomočna kazenska sodba bila razveljavljena le v delu glede premoženjskopravnega zahtevka zaradi zatrjevanja o povrnitvi DDV in v tem delu glede zakonitih zamudnih obresti oškodovanke, ne pa glede samega začetka teka zamudnih obresti zaradi nastanka škode zaradi neplačanih računov, kar je prvo sodišče natančno pojasnilo v točki 8) obrazložitve izpodbijane sodbe.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - sprememba varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pogoji za spremembo - teža kaznivega dejanja
Po stališču kazenskopravne teorije je vsebina nevarnosti storilca verjetnost, da bo zaradi svoje duševne motenosti ponovil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper nekatere temeljne človekove vrednote (življenje, telo, spolna nedotakljivost, premoženje). Pri tem je izvršeno protipravno ali kaznivo dejanje pomembna okoliščina, iz katere je mogoče sklepati na obstoj takšne nevarnosti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v zaključkih izpodbijanega sklepa o nevarnosti obdolženke popolnoma izostala presoja narave in teže storjenega protipravnega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1, zaradi izvršitve katerega je bil obdolženki izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje obsojenki pri spremembi pravnomočnih odločb o izrečenih kazenskih sankcijah, izreklo povsem primerno enotno zaporno kazen v trajanju treh let in štirih mesecev zapora, se zavzemanja pritožnice za izrek nižje enotne zaporne kazni v trajanju treh let pokažejo kot neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063406
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 372.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - datum storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - samopomoč
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona kot posledice zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni mogoče, saj kršitev kazenskega zakona vselej pomeni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik je uporabilo napačno ali pa ga sploh ni uporabilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063268
KZ-1 člen 141, 141/1, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - neupravičen vstop v stanovanje - prepoved približevanja - dejansko stanje
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja tako nasilja v družini kot kršitve nedotakljivosti stanovanja, pri čemer je ustrezno opredeljen tako časovni okvir očitanih kaznivih dejanj, kot tudi samo izvršitveno ravnanje obdolženca. Abstraktnemu delu opisa v primeru obeh kaznivih dejanj sledi konkretiziran in časovno opredeljen opis izvršitvenih ravnanj, ki tudi po presoji sodišča druge stopnje ustrezajo zakonskim znakom očitanih kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedbe tako oškodovanke kot sinov D. D. in B. B., pri čemer je na podlagi tega ugotovilo, da je bilo nasilje obdolženca nad oškodovanko dolgotrajno, saj se je začelo že kmalu po tistem, ko sta se v letu 1973 poročila in je bila oškodovanka celo še mladoletna.
Nasilje nad oškodovanko je po pravilnih in razumljivih prvostopenjskih ugotovitvah obdolženec izvajal tudi po tistem, ko je njuna družinska skupnost z dogodkom 14. 2. 2021 prenehala in se je oškodovanka preselila v zgornje nadstropje k sinu D., 26. 2. 2021 pa se je odselila z naslova prej skupnega bivanja k drugemu sinu B. v L.G. Prvostopenjsko sodišče ni prezrlo izpovedb obeh sinov, ki sta odločno zanikala, da bi bila mati do očeta kdaj nasilna ali mu grdo govorila, kot je trdil obdolženec v zagovoru.
tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je oškodovanec identičen, vendar pa pri tem prezrlo, da so bile tatvine izvršene v različnih poslovalnicah sicer istega oškodovanca, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena kritika glede izpolnjenosti naravnega kriterija. Sodišče druge stopnje sprejema pritožbeno utemeljevanje, da ni izpolnjen kriterij pravne narave, ker ni mogoče očitati tožilstvu, da ni predlagalo združitve obeh postopkov, saj kot je bilo že ugotovljeno, ne gre za isti historični dogodek. V okviru istega historičnega dogodka je namreč potrebno obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinske pravilne odločitve, nesprejemljivo
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063198
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3, 204, 204/1. ZKP člen 357, 357-2.
grožnja - kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog - več oškodovancev - kvalifikatorna okoliščina - obstoj kvalifikatornih okoliščin - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - umik predloga za pregon - pravna opredelitev kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - tatvina - dokazovanje z indici - postopek proti mladoletnikom - isti historični dogodek - zaslišanje sostorilca kot priče - pravni pouk priči - izjave iz drugega postopka
Umik predloga za kazenski pregon s strani enega od dveh oškodovancev onemogoča nadaljnje vodenje kazenskega postopka za tega oškodovanca, saj niso več izpolnjene procesne predpostavke zanj. Ker je ostal predlog za pregon le v zvezi z enim oškodovancem, ni več izpolnjena kvalifikatorna okoliščina izvršilne oblike po drugem odstavku 135. člena KZ-1 (kdor stori dejanje iz prvega odstavka 135. člena KZ-1 proti dvema ali več osebam), kar pa ne pomeni, da dejanje ni več kaznivo, pač pa je podana temeljna oblika po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - uporaba milejšega ukrepa - zakonski znak kaznivega dejanja - velika premoženjska korist
Obarvani naklep se pri obravnavanem kaznivem dejanju zahteva že za temeljno obliko kaznivega dejanja, medtem ko je za kvalificirano obliko zahtevano še nekaj več, in sicer konkretizacija očitka storilcu, da mu je šlo za to, da s storitvijo kaznivega dejanja doseže veliko premoženjsko korist. Le zoper tako konkretizirani obtožbeni očitek lahko storilec oziroma v konkretnem primeru obtoženci, uspešno oblikujejo svojo obrambo in s tem uveljavijo svojo ustavno in zakonsko pravico do obrambe.
Da pa drži zaključek prvega sodišča, da obsojenec nima nobenega resnega namena do poravnave obeh dolgov, kar vztrajno zatrjuje v pritožbenih navedbah, ko je obljubljal poravnavo dolga obema oškodovancema do konca koledarskega leta 2022, pa izhaja še iz dopisov obeh oškodovancev in sicer D. D. z dne 9. 1. 2023 in C. C. z dne 6. 1. 2023, ko sta oba na poziv pritožbenega sodišča sporočila, da jima obsojenec do 9. 1. 2023 ni plačal ničesar.
Ker je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi odločilo, da mora obsojeni denarno kazen v višini 3.300,00 EUR plačati v roku treh mesecev, to je do 6. 7. 2022, kar obsojeni ni storil, prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pa je podal prepozno, in sicer dne 4. 10. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.
Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063611
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 18, 371, 371/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - pravica do obrambe - prosta presoja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zavrnitev problematiziranega dokaznega predloga zavrnilo s tehtnimi argumenti, da ni imelo pomisleka v podpis oškodovanca na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe, kot tudi, da je oškodovanec v nadaljnjem postopku korigiral zgolj določene navedbe iz navedenega zapisnika, ni pa zanikal vsebine celotne ovadbe (točka 38 razlogov izpodbijane sodbe). Ob tem je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opozorilo, da se pogosto zaradi različnih stanj in spominske ohranjenosti v navedbah oseb v različnih fazah postopka pojavijo razlike, pri čemer je popolno skladnost navedb ob prostem izpovedovanju nemogoče pričakovati, ključno za potrditev verodostojnosti pa je, da so izpovedbe v različnih fazah postopka skladne v bistvenem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063610
KZ-1 člen 61, 61/1, 61/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - vročanje vabila - premoženjsko stanje
Naslov, na katerega je sodišče prve stopnje obsojencu vročalo predhodna pisanja, je tako očitno bil naslov, na katerem je obsojenec bival, nenazadnje je ta naslov navedla tudi zagovornica pri podatkih obsojenca na pritožbi. Pri tem je sodišče prve stopnje sodna pisanja obsojencu na navedeni naslov neposredno vročalo na podlagi zavezujočih mednarodnih konvencij (Drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 8. 11. 2001 in Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. 6. 1985). Nadalje je pritrditi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je obsojenec izkazal povsem nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, saj bi lahko stopil v stik z oškodovankama že takoj po prejemu pravnomočne obsodilne sodbe, v kateri je bil opozorjen na možnost preklica pogojne obsodbe, če svoje obveznosti ne bo izpolnil. Obsojenec ni ničesar poravnal niti po tem, ko je bil z dopisom sodišča z dne 20. 10. 2021 posebej pozvan na pojasnilo, ali je posebni pogoj, določen v izrečeni pogojni obsodbi, izpolnil, pri čemer ga je sodišče še posebej opozorilo, da je rok za izpolnitev posebnega pogoja iztekel 10. 8. 2021. Ne samo, da po tem opozorilu ni ničesar poravnal, pokazal ni niti toliko prizadevanja, da bi odgovoril sodišču.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - obstoj dolga - prodajna pogodba - posojilna pogodba - pritožba oškodovanca - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pravda
Obdolženec je izvršbo predlagal na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zatrjeval obstoj dolga iz prodajne pogodbe, ter ne iz posojilne pogodbe, pri kateri bi moral terjatev do oškodovancev najprej dokazovati v pravdi ter šele v primeru uspeha in pridobitve izvršilnega naslova nato vložiti predlog za izvršbo. Sporna posojilna pogodba namreč ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine, ki bi dopuščala neposredno izvršbo brez predhodne pravde, česar se je obdolženi kot dolgoletni podjetnik, ki je za vložitev izvršbe angažiral celo odvetnika, dobro zavedal. Pritožba oškodovancev ni dovoljena, saj (ne)določitev posebnega pogoja sodi v domet odločbe o kazenski sankciji, medtem ko sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063347
ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 277/1-1. KZ člen 254, 254/1, 254/3.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - ustavitev kazenskega postopka - subjektivni znaki kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Navedba, da je obdolženi A. A. ravnal "z namenom, da bi se družba X, d.d. v celoti izognila plačilu davka", ne predstavlja ustrezne konkretizacije zakonskega znaka, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist. S tem je izkazan zgolj storilčev poseben namen popolnoma se izogniti plačilu davkov iz prvega odstavka 254. člena KZ in ne namen doseči veliko premoženjsko korist iz tretjega odstavka tega člena. Drži, da so v nadaljevanju opisa navedeni tudi računi velikanske vrednosti, vendar pa je s tem izkazana velika premoženjska korist le po objektivni plati. Z vidika pravne opredelitve po tretjem odstavku 254. člena KZ pa je v opisu umanjkala ključna navedba, da so obdolženci v okviru svojega ravnanja izognitve plačilu davka zasledovali prav takšno premoženjsko korist.
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to") je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. To pa pomeni, da je tovrstne zakonske znake treba navesti vsaj v abstraktnem delu opisa. Navedba subjektivnega zakonskega znaka v opisu dejanja je v konkretni zadevi bistvenega pomena prav zaradi razmejitve med temeljno in kvalificirano obliko očitanih kaznivih dejanj po prvem oziroma tretjem odstavku 254. člena KZ.