nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061177
KZ-1 člen 34, 211, 211/1, 211/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - objektivni in subjektivni kriteriji - združitev - sostorilstvo - poskus kaznivega dejanja - nasprotja med izrekom in razlogi - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Pri inkriminaciji po tretjem odstavku 211. člena KZ-1 - združitev - stori temeljno obliko kaznivega dejanja dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale. Gre za dogovor dvoje ali več oseb pred storitvijo kaznivega dejanja, ki se mora nanašati na več storitev kaznivih dejanj, ne le na tisto, ki ga je storilo dvoje ali več oseb. Pri tej inkriminaciji je tako potrebno ugotoviti, ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci (objektivni kriterij združitve) in ali jih je povezoval tudi dogovor, da bodo izvršili več goljufij (subjektivni kriterij združitve). V obravnavani zadevi ta zakonski znak ni obrazložen v izpodbijani sodbi, pa bi glede na predmet očitka moral biti.
trgovina z ljudmi - zloraba prostitucije - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje - utemeljen sum - izvršitvena ravnanja - pravna kvalifikacija
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Sodišče namreč v tej fazi postopka oceni le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da so osumljenci izvršili kaznivo dejanje. V zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve očitanega kaznivega dejanja in vztrajanju okrožnega državnega tožilca, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 pa je dodati le, da bo končna pravna opredelitev dejanja mogoča šele v kasnejši fazi kazenskega postopka, ko se bodo izvajali dokazi, s katerimi se bo potrdila ali ovrgla teza tožilstva, da so osumljenci ravnali z oškodovanko na način, da je to moč razumeti kot trgovino z ljudmi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00060070
KZ-1 člen 310, 310/1. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 15, 18, 289, 329, 329/2.
kaznivo dejanje samovoljnosti - kršitev lastninske pravice - ureditev meje - ogled kraja - načelo proste presoje dokazov
Za presojo obstoja kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku člena 310 KZ-1 je ključna ugotovitev, ali si je storilec kaznivega dejanja vzel pravico, za katero misli, da mu pripada, torej, ali je podano njegovo objektivno prepričanje, da si jemlje pravico, ki mu pripada in da ima za tako ravnanje pravni naslov, s svojim ravnanjem pa obide z zakonom predpisano pot. Kazensko sodišče pa glede na takšno dikcijo navedene zakonske določbe v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni zavezano k ugotavljanju sporne meje, temveč je dolžno ugotavljati na podlagi izvedenih dokazov le, ali je podano storilčevo prepričanje, da mu v določenem trenutku neka pravica, ki si jo lasti, tudi gre, kar je pravilno upoštevalo tudi prvo sodišče, ki se je pri ugotavljanju ključnih relevantnih dejstev, pomembnih za razsojo omejilo na ugotavljanje za to kaznivo dejanje pravno pomembnih dejstev, ki so bila nato tudi pomembna pri ureditvi meje, ko je bila v letu 2021 dosežena s sodno poravnavo s strani vseh udeleženih.
Bistveno za presojo obstoja očitanega kaznivega dejanja je čas poseka odkazanih dreves na sporni površini, to je v času od 16. 1. 2018 do 18. 1. 2018, zato samo dogajanje v zvezi s sporno površino, ki je bila kasneje definirana v nepravdnem postopku, ni relevantno dejstvo za presojo o tem, ali sta si obdolženca v konkretnem primeru vzela pravico, za katero sta mislila, da jima (v času od 16. 1. 2018 do 18. 1. 2018) pripada, brez, da sta glede na dogovor podan že 28. 2. 2017 počakala, da se zadeva po pravni poti uredi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059591
KZ-1 člen 86, 86/8. Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog (2018) člen 13, 13/2, 13/3,13/6. ZPro člen 23, 23/5, 24.
odločba o kazenski sankciji - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - nesorazmernost - primerno delo
Pritožbene navedbe, v katerih obdolženec opozarja, da bi zaradi opravljanja dela v splošno korist prišlo do nepravilnega zdravljenja njegove sladkorne bolezni, niso utemeljene, saj se v skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog (v nadaljevanju Pravilnik) pri izbiri izvajalca dela v splošno korist upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje in druge navedene okoliščine. Pred nastopom dela pa izvajalec sankcije osebo tudi napoti na zdravstveni pregled (tretji odstavek Pravilnika).
Prav tako niso utemeljeni pritožbeni pomisleki, da bi zaradi izvrševanja dela v splošno korist obdolžencu nastajali dodatni stroški zaradi prevoza in prehrane, saj je v šestem odstavku Pravilnika določeno, da v primeru, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike Slovenije za probacijo. Prav tako slednja krije stroške prevoza, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov. Enako izhaja iz petega odstavka Zakona o probaciji (v nadaljevanju ZPro). Če bi se obdolžencu zdravstveno stanje poslabšalo, pa ima tudi možnost v skladu s 24. členom ZPro predlagati odložitev izvrševanja dela v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060053
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 3, 3/2, 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - oprostilna sodba - pomanjkanje razlogov - celovita dokazna ocena - pravno odločilna dejstva - pomanjkanje dokazov - in dubio pro reo - dokazovanje z indici
Izrek obsodilne sodbe na podlagi posrednih dokazov (indicev) je dopusten le v primeru, če gre za tak niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na njihovi podlagi moč z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ob navedenem, k drugačnim zaključkom ne more privesti niti golo sklepanje pritožbe, da so se obdolženci takšnemu tveganju izpostavili izključno za plačilo, niti sklicevanje pritožbe na omejitve gibanja zaradi epidemije COVID-19.
Preveliko težo pritožba pripisuje tudi domnevno usklajenemu ravnanju obdolžencev, kateri so sprejemljivo pojasnili razloge za skupen prihod na mesto prevzema tujcev, medtem ko je bilo glede načina vožnje obeh udeleženih vozil ugotoviti, da v ključnih trenutkih vozilo BMW ni vozilo pred vozilom s tujci. Usklajevanja in dogovarjanja med obdolženci v smislu obtožbenih očitkov pa niso potrdili niti pregledani podatki mobilnih telefonov in komunikacija obdolžencev, kot je to obširno pojasnilo sodišče prve stopnje, ki je med drugim dovolj prepričljivo ocenilo v pritožbi izpostavljen videoposnetek, izdelan dne 28. 12. 2020 ob 22.50 uri (točka 22 obrazložitve izpodbijane sodbe), ter sporočilo z dne 28. 12. 2020 z vsebino registrske tablice vozila in podatke o iskanju kraja M. na Hrvaškem (točka 23 obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz navedenih indicev namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja ničesar, kar bi na podlagi logičnega sklepanja (lahko) kazalo na obstoj odločilnih dejstev.
Obstoj utemeljenega suma se sklepa iz doslej znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je predložila državna tožilka in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. V tej fazi kazenskega postopka se namreč dokazi ne presojajo vsebinsko, na način kot jih mora presoditi sodišče na glavni obravnavi, temveč se zgolj ugotavlja, ali iz njih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ali ne. Utemeljenost suma zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje s strani posameznega obdolženca storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00063618
KZ-1 člen 57, 57/3, 211, 211/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 344. OZ člen 131, 131/1, 165, 299, 299/1.
kaznivo dejanje goljufije - modifikacija obtožnega akta - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov
Državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čemer v skladu z ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bo državni tožilec spremenil obtožbo, ampak zadostuje že njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje. Pomeni, da sme obtožbo spremeniti glede na svojo presojo dejanskega stanja, neodvisno od tega, ali se v zadevi pojavijo novi dokazi ali ne. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se zahteva po konkretizaciji zakonskih znakov nanaša na objektivne elemente kaznivega dejanja, medtem ko o subjektivnih elementih sodišče sklepa na podlagi objektivnih očitkov, torej tistih znakov kaznivega dejanja, ki so razvidni navzven, kar pa spada v obrazložitev sodbe. Kaj pomeni očitek "dejansko poslovodeča oseba", tudi Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo in zavzelo stališče, da gre za osebo oziroma storilca kaznivega dejanja, ki v družbi dejansko vodi posle, ne glede na njegov status v njej in s tem de facto izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe. Sodbe ni mogoče brati selektivno, temveč je treba njeno pravilnost ocenjevati medsebojno povezano glede na vse izvedene dokaze in sprejeto dokazno oceno, torej kot povezano celoto. Ob sklicevanju na pravno podlago prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sicer že z izrekom obsodilne sodbe obdolžencema potrjen obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, kot podlage za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku. Ratio in ekonomičnost te odločitve v kazenskem postopku je nenazadnje utemeljena tudi upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odškodninska obveznost za povrnitev premoženjske škode se namreč šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059607
URS člen 29, 31. ZKP člen 269, 269/1-2, 344, 344/1. KZ-1 člen 261, 261/2.
jemanje podkupnine - sprememba obtožnice - modifikacija obtožnega akta - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - sprememba obtožnice v novem sojenju - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - javni uslužbenec - uradno dejanje - vodenje upravnega postopka - delictum proprium - sprejem obljube nagrade oziroma koristi
Drži pritožbena trditev, da sta bili v predmetni zadevi vloženi dve modifikaciji obtožnice, prva pred izvedbo dokaznega postopka, druga pa med dokaznim postopkom, kot tudi, da prva modifikacija predstavlja ravnanje tožilstva, ki je v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 344 ZKP, saj dokazni postopek sploh še ni začel teči. Vendar navedena kršitev ne vpliva na pravilnost ključnega stališča prvostopenjskega sodišča, da je bil opis obtožbenih očitkov, uperjenih zoper obtoženko pred spremembama, v zadostni meri konkretiziran tako z vidika njene pravice do ustrezne obrambe (člen 29 Ustave RS) kot tudi z vidika prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (člen 31 Ustave RS).
Sprejem obljube nagrade po drugem odstavku člena 261 KZ-1 predstavlja enega izmed alternativno določenih izvršitvenih ravnanj storilca, ki, če je realizirano, po stališču zakonodajalca pomeni že tako tveganje za korektno izvajanje oblastne naloge, da je kaznivo dejanje dokončano že s samim tem po svojem bistvu pripravljalnim dejanjem.
Ta volja je lahko izražena ne samo izrecno, ampak tudi s konkludentnim ravnanjem.
Izvršitveno ravnanje sprejema obljube nagrade je lahko konkretizirano z določno opredelitvijo drugih okoliščin storilčevega ravnanja.
Ko je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijano sodbo 6. 5. 2022 odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojenec preostanka obveznosti do obeh oškodovancev, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, še ni izpolnil. V pritožbi pa dokazuje, da je preostanek celotne obveznosti oškodovancema plačal 15. 6. in 2. 8. 2022. Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v celoti izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe.
Vendar pa je v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP prvo sodišče v tej zvezi glede očitkov, da je obtoženec bil tisti, ki je najprej opravil vlom v hišo oškodovanca, nato pa opravil oziroma poskusil opraviti dvige na bankomatu v ..., nato pa v ... z osebno izkaznico na ime A. A. skušal opraviti še izplačilo v višini 6.618,00 EUR, za tem pa 30. 11. 2016 ob 00.24 uri in 25 sekund s plačilno kartico Visa poskušal opraviti dvig gotovine v višini 800,00 EUR še na bankomatu C. d.d. na naslovih ..., kar pa mu sicer ni uspelo, ker je bila kartica že preklicana in zato tudi zadržana, vse izvedene dokaze ocenjevalo v medsebojni povezavi in v točki 16) izpodbijane sodbe s prepričljivi razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče zaključilo, da glede na časovno sosledje obravnavanih dogodkov, zlasti pa tudi glede upoštevajoče zaključke izvedenca B. B., da je na sporni fotografiji (list. št. 16) zanesljivo obtoženec, zaključilo, da gre za isti osebi, ki sta se nahajali tako v ..., kot tudi v ... (čeprav ima na tem posnetku oseba zakrit obraz).
kaznivo dejanje ropa - odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - predkaznovanost - obteževalne okoliščine - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - storitev novega kaznivega dejanja - obteževalna okoliščina
Sodišče lahko pri odmeri kazni upošteva tudi pravnomočne sodbe za kasneje storjena kazniva dejanja v okviru presoje obnašanja storilca po storjenem kaznivem dejanju kot določa drugi odstavek 49. člena KZ-1.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1, na katero se pritožnica sklicuje, namreč sodišče lahko odredi, da obtoženec kazen zapora prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Podobno dikcijo ima tudi tretji odstavek 359. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Citirani določbi sodišču torej dovoljujeta, da v sodbi obtožencu odredi milejši režim prestajanja zaporne kazni, nikakor pa k takšni odločitvi sodišča ne zavezujeta.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - vožnja pod vplivom alkohola - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez vozniškega dovoljenja - kršitev cestnoprometnih predpisov - krivda - naklep - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Nevarno vožnjo v cestnem prometu predstavljajo trije načini vožnje, ki povzročijo konkretno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe. Medtem ko vožnja pod močnim vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (1. točka) ter vožnja z močno prekoračeno najvišjo dovoljeno hitrostjo (2. točka) že sami po sebi pomenita enega od teh načinov vožnje, mora biti pri predrzni ali brezobzirni vožnji ali vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti, storjena še katera od taksativno naštetih pravil cestnoprometnih predpisov (3. točka). Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza).
Sodišče prve stopnje je pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu spregledalo, da se obdolžencu očitata dve izvršitveni ravnanji predmetnega kaznivega dejanja (vožnja pod vplivom alkohola in vožnja brez vozniškega dovoljenja v povezavi z izsiljevanjem prednosti) ter stopnjo njegove krivde ocenjevalo zgolj na dejstvu, da je vozil pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi. Pri oceni subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja je tako izostala ocena obdolženčevega subjektivnega odnosa do izsiljevanja prednosti ob vožnji brez vozniškega dovoljenja.
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1.
zatajitev - kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravna prilastitev tuje premične stvari - zakonski znak zaupanja tuje stvari
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve je protipravna prilastitev tuje premične stvari, ki je bila zaupana storilcu. Pri tem ni potrebno, da bi bil temelj obdolženčeve uporabe stvari natančneje civilnopravno opisan, bistveno je zgolj to, da je bila obdolžencu tuja premična stvar zaupana, kar z opisom "v uporabo" ustrezno opiše zakonski znak zaupanja. Civilnopravni temelj zaupanja stvari je raznovrsten (obligacijskopravno npr. posojilo, posodba, zakup, skladiščenje, idr., stvarnopravno pa npr. raba stvari), pri tem so v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava udeleženci obligacijskih razmerij prosti v urejanju medsebojnih razmerij. Za dogovor o uporabi stvari zakon ne predpisuje obličnosti, pogodba je lahko ustna. Kazenskopravno je odločilno zgolj to, da je bila storilcu stvar izvorno zaupana, t.j. da je pridobil nad stvarjo zakonito posest, kar pa je v nadaljevanju zlorabil, t.j. da si je zaupano stvar protipravno prilastil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059699
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 340, 340/4. ZPol člen 38.a.
izločitev dokazov - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pregled osebnega vozila - zaseg in odvzem predmetov - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti
V času, ko sta policista ustavila obdolženčevo vozilo in izvedla policijski postopek ter obdolžencu zasegla predmete, je bil na obdolženca že osredotočen sum, da je storil kazniva dejanja na škodo oškodovanke, saj je bilo policijsko preiskovanje pred tem osredotočeno proti enemu možnemu storilcu, to je obdolžencu, katerega je policija obravnavala kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Zato bi morala policista ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP in obdolžencu, preden sta od njega želela dobiti izjavo, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059685
ZKP člen 145, 285e, 285e/1, 402, 402/3, 402/5.
predlog za izločitev dokazov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - vložitev kazenske ovadbe - davčni organ - davčni inšpekcijski nadzor - zaslišanje obremenilne priče
Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, ki so bili pridobljeni v nekazenskih postopkih, je potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Domet privilegija zoper samoobtožbo se ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu.