• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM Sklep VII Kp 47196/2023
    4.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090686
    KZ-1 člen 135, 135/1.
    kaznivo dejanje grožnje - konkretizacija zakonskih znakov
    Opis dejanja je treba brati kot celoto in ne segmentirano po posameznih delih, kot je to nepravilno utemeljevalo sodišče prve stopnje.
  • 22.
    VSM Sodba II Kp 40769/2023
    4.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090988
    KZ-1 člen 170, 170/1, 170/3. ZKP člen 193, 193/5, 258, 295, 307, 344, 344/1, 371, 371/2, 378, 378/6, 391, 394/1.
    delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - kaznivo dejanje posilstva - javna seja - izključitev javnosti - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - opravičljivi razlogi za izostanek - beseda strank - sprememba obtožnice - datum storitve kaznivega dejanja - isti historični dogodek - izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - mlajši polnoletnik
    Pritrditi je pritožbi v delu, ko navaja, da je obrambi priznana pravica preizkusiti izvid in mnenje sodne izvedenke po strokovnem pomočniku in podati strokovne pripombe na izvid in mnenje. Ustavno sodišče RS se je v odločbi Up 511/17-20 ukvarjalo z vprašanjem, ali je sodni izvedenec klinični psiholog sodišču in strankam ter drugim procesnim udeležencem dolžan razkriti psihološke teste in njihove rezultate in ugotovilo, da je bila v tam obravnavanem primeru obdolženki kršena pravica do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave, ko ji je onemogočilo, da bi gradivo, ki je bilo podlaga za poročilo o psihološkem pregledu, ocenil drug za to usposobljen klinični psiholog po izbiri obrambe.

    Odločba Up 511/17-20, ki jo je treba brati kot celoto, kliničnim psihologom torej ne nalaga, da obrambi ali v sodni spis predložijo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, kot to zmotno navaja zagovornik, ampak je Ustavno sodišče RS zavzelo jasno stališče, da je treba upoštevati tudi zahteve po ohranitvi zaupnosti, veljavnosti in integritete orodij za psihološko diagnosticiranje, ter v tej zvezi navedlo načine, kako zahtevo po ohranitvi veljavnosti testov uskladiti s temeljnimi procesnimi jamstvi, ki zagotavljajo pošten postopek - npr. klinični psiholog gradivo posreduje zgolj kliničnemu psihologu po izbiri obrambe, ne pa tudi obdolžencu, zagovorniku ali v sodni spis, kot se zagovornik tudi v pritožbi ponovno zavzema.
  • 23.
    VSK Sklep I Kp 24609/2020
    31.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00091864
    ZKP člen 432, 432/1, 432/1-1.
    odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
    Pravica o sojenju v navzočnosti je ena temeljnih jamstev poštenega postopka, ki sicer ni absolutna in sodišče lahko odloči, če obdolženčeva navzočnost ni nujna in je bil pred tem že zaslišan, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti. Tako bo sodišče ravnalo predvsem v primerih, ko se bo obdolženec sojenju v navzočnosti izrecno odpovedal, če je bil že zaslišan in se je zagovarjal ter se seznanil z obremenilnimi listinskimi dokazi in izpovedbami zaslišanih prič, kar pa v obravnavani zadevi ni podano. Obdolženec je v tem postopku sicer že bil zaslišan v Republiki Hrvaški, vendar ni podal zagovora, ravno tako v tej zadevi niso bila opravljena posamezna preiskovalna dejanja z zaslišanjem prič, v obtožnem predlogu pa je državno tožilstvo predlagalo, da se na glavni obravnavi zasliši 9 prič, s katerimi se ima obdolženec pravico soočiti oziroma seznaniti z njihovimi izpovedbami in jim postavljati vprašanja. Ravno tako ni izključena morebitna sprememba obtožnega predloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženčeva navzočnost nujna.
  • 24.
    VSM Sodba VII Kp 19051/2024
    29.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090886
    KZ-1 člen 190, 190/1.
    kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku - konkretizacija zakonskih znakov - zlonamernost - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - mladoletna oseba - datum izvršljivosti - oprostilna sodba
    Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja. Obravnavano kaznivo dejanje je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja kot objektivnega dela biti inkriminacije (onemogočanje, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe) in posebnega storilčevega namena kot subjektivnega dela biti inkriminacije (zlonamernost). Storilec mora torej onemogočati izvrševanje odločbe glede mladoletne osebe zlonamerno oziroma z zlobnimi nameni.
  • 25.
    VSM Sklep II Kp 29374/2021
    29.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090494
    KZ-1 člen 70a. ZKP člen 496, 496/2.
    duševna motnja - ponovitvena nevarnost - namen varnostnih ukrepov - izpodbijanje dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
    Zagovornik na podlagi lastne ocene izvida in mnenja Komisije prezre bistveno, in sicer jasno ter strokovno dosledno razlikovanje med (ne)ozdravljivostjo duševnih motenj, ugotovljenih pri obravnavanem A. A. (tj. blago intelektualno manjzmožnost, pomembno vedenjsko prizadetost, ki zahteva pozornost in neopredeljeno duševno motnjo zaradi možganske okvare in disfunkcije ter telesne bolezni - organski psihosindrom), ter iz njih izhajajočim (ne)obvladovanjem ponovitvene nevarnosti.

    Okoliščina, da pri obravnavanem A. A. ugotovljenih duševnih motenj ne gre v celoti odpraviti, na kar mestoma opozarja zagovornik, nikakor ne pomeni, da pa (nadaljnje) zdravljenje in nadzor nista potrebna ali smiselna; nasprotno, prav trajnost prisotnih duševnih motenj in z njimi povezana ponovitvena nevarnost terjata v okviru izrečenega varnostnega ukrepa (še) nadaljnjo stalno, specializirano in varovano obravnavo. Namen varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu namreč ni zgolj zdravljenje v ožjem medicinskem smislu, temveč sočasno varstvo okolice pred nevarnim storilcem. Ta dvojna narava pritožbeno izpodbijanega varnostnega ukrepa dejansko pomeni, da je mogoče njegovo izvrševanje prilagoditi ali odpraviti šele tedaj, ko je nevarnost, ki jo posamezni storilec predstavlja v razmerju do okolice, odpravljena oziroma vsaj bistveno zmanjšana.
  • 26.
    VSK Sodba PRp 61/2026
    28.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00090520
    ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 136, 136/1, 136/1-5.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - dokazno breme - ekskulpacijski razlog
    Razlaga standarda dolžnega nadzora, ki naj bi bila iz nje razvidna in za katero se zavzema storilka, bi pomenila, da trgovci - pravne osebe, potem ko so v blagajne vgradili ustrezno programsko opremo, praktično ne bi več odgovarjali za kršitve prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim. Ker se kršitve očitno dogajajo, tako ravnanje pravne osebe ne zadošča za preprečitev prodaje alkohola mladoletnim osebam, ob skrbnem ravnanju bi pravna oseba lahko storila več. Pritožbeno sodišče se lahko strinja, da je stalen nadzor pretiran ukrep. Kot opozarja pritožba, pa bi bil primeren ukrep občasen nadzor s strani poslovodje ali kakšen drug nenapovedan nadzor ali tako imenovani skriti nakupi. Zavedanje o možnosti takih ukrepov (ki bi bili kljub vsemu pogostejši od inšpekcijskih nadzorov) bi po prepričanju pritožbenega sodišča zagotovilo večjo pozornost blagajnikov in v veliki meri preprečilo prodajo alkohola mladoletnim. Glede na pomen varovane dobrine ne gre za pretirano zahtevo.
  • 27.
    VSM Sodba VI Kp 26456/2023
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090292
    KZ-1 člen 49, 49/2.
    odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
    Pritožbena navedba o nikakršnih posledicah ravnanja obdolženega ne vzdrži resne presoje. Prav tako pa ne drži pritožbeno poudarjena okoliščina obdolženčevega takojšnjega priznanja krivde za storjeno kaznivo dejanje, ki je bilo podano (šele) na glavni obravnavi in ne (že) v okviru predobravnavnega naroka, ko se je obdolženi pred prvostopenjsko sodnico prvič izjasnil o nanj naslovljenih obtožbenih očitkih.
  • 28.
    VSM Sodba IV Kp 17379/2024
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090453
    KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
    pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
    Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.

    Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
  • 29.
    VSM Sodba II Kp 33690/2021
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090570
    KZ-1 člen 173, 173/1, 176, 176/1. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 358, 358-1
    zakonski znaki - pornografija - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - dejansko stanje - premoženjskopravni zahtevek

    Upoštevaje teoretična izhodišča, razlagalne metode in na njih temelječe ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča RS, (zgolj) gole fotografije človeškega telesa, brez posebne seksualne konotacije, še ne dosegajo standarda pornografije oziroma pornografske vsebine, kot ključnega zakonskega znaka kaznivega dejanja po prvem odstavku 176. člena KZ-1.

  • 30.
    VSL Sodba VII Kp 84164/2022
    21.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00092111
    KZ-1 člen 138, 138/1, 143, 143/6. ZKP člen 331, 331/2, 372, 372-1, 394.
    kršitev kazenskega zakona - neupravičeno slikovno snemanje - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - maščevalna pornografija - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - javna objava podatkov - priče - zaslišanje na glavni obravnavi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič
    Pritožnik navaja, da je obdolženec spolne odnose med njim in oškodovanko snemal "z njenim izrecnim soglasjem", posledično prikazovanje takšnega posnetka ne more pomeniti kaznivega dejanja. Pri tem se sklicuje na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodbi I Ips 76261/2010 z dne 27. 9. 2012, da v inkriminacijo po 138. členu KZ-1 ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem; argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po 138. členu KZ-1. Po stališču Vrhovnega sodišča RS širša razlaga, ki bi inkriminirala tudi prikazovanje upravičeno pridobljenega posnetka, presega dovoljeno razlago 138. člena KZ-1, četudi je bil namen zakonodajalca morebiti drugačen.

    S tem, ko je obdolženec omogočil, da se je s posnetkom seznanilo pet oseb zunaj oškodovankinega družinskega kroga ali kroga osebnih znancev (ter ena oseba znotraj njenega družinskega kroga), ni izpolnjen zakonski znak javne objave, saj ne gre za širši krog ljudi zunaj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev, temveč za manjšo, omejeno, skupino ljudi zunaj teh krogov. Posledično obdolženec tudi ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1.
  • 31.
    VSL Sklep I Kp 47227/2019
    20.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00091825
    KZ-1 člen 86, 86/4, 129a.
    alternativna izvršitev kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - namen kaznovanja - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi
    Zagovorniki z očitkom, da namen kaznovanja ni in ne more biti finančno motiviran, spregledajo, da je predmet, socioetična vsebina in zavarovana dobrina predmetnega kaznivega dejanja premoženje. In namen kaznovanja je v takih primerih v prisili, ki zasleduje uvid v storjen kazniv poseg v premoženje drugega. Že na tem mestu je zato dodati, da vzorno in nekonfliktno obnašanje obsojenke v zavodu za prestajanje kazni, vključno z 250 izposojenimi in zatrjevano prebranimi knjigami, s pričakovanim uvidom v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem nima nobene relevantne povezave.

    Kar se od storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje in zatorej tudi od obsojenke pričakuje je uvid v posledice kaznivega posega v premoženje drugega, ki se bo izkazoval z iskrenim namenom povrnitve škode oškodovancu, nenazadnje vsaj s kontaktom z njim, kar obsojenka zaenkrat še ni naredila.

    ČetrtI odstavek 86. člena KZ-1 govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da ″še naprej dela ali se izobražuje″. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev oziroma v ta namen sklenjenih zaposlitev.
  • 32.
    VSL Sklep VII Kp 32345/2025
    20.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00090326
    KZ-1 člen 54, 54/1, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-3.
    ustavitev kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - pravnomočno razsojena stvar - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - povezovalni elementi - čas storitve kaznivega dejanja
    Vse navedene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev, da zatrjevani odvzem kave in suhomesnatih izdelkov brez plačila s strani obdolženega dne 26. 7. 2024 na škodo trgovine B. na C. cesti v D. v obliki dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 izkazuje tudi enoten psihični odnos obdolženca do zaporedoma izvrševane kriminalne dejavnosti z motivom koristoljubja, zato je utemeljeno zaključiti, da okoliščine, vezane na očitek dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1, po kriteriju idem factum sodijo v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1 po že pravnomočni sodbi.

    Nadaljevano kaznivo dejanje tvorijo istovrstna kazniva dejanja premoženjske narave ne glede na to, ali predstavljajo temeljno, privilegirano ali kvalificirano obliko, v kolikor so podani še vsi drugi potrebni pogoji, ki izkazujejo enoten psihični odnos storilca do konituirane kriminalne aktivnosti (na primer glede na subjekt oškodovanca, sredstvo oziroma način storitve).

    Časovni odstop očitanih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 od časa, v katerem je obdolženi A. A. storil nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1, pa čeprav naj bi bila očitana kazniva dejanja storjena na škodo trgovine B., bodisi na E. bodisi na C. cesti v D., z odvzemom suhomesnatih izdelkov ter izdelkov za dom oziroma osebno nego (zobne ščetke in pralni prašek) brez potrebnega plačila, predstavlja, kljub podanosti nekaterih povezovalnih pogojev s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi, tisto ključno dejansko okoliščino, ki omenjena tri kazniva dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 ločujejo od enotnega ravnanja obdolženega A. A. v času od 10. 7. 2024 do 29. 7. 2024, kot izhaja iz pravnomočne sodbe.
  • 33.
    VSL Sodba in sklep II Kp 15602/2021
    20.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00090335
    KZ-1 člen 60, 62. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - preklic pogojne obsodbe - razlogi za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
    V izreku sodbe sodišča prve stopnje, kljub tedaj obstoječi očitni zakonski možnosti preklica omenjene pogojne obsodbe v skladu z določbo člena 60 KZ-1 ter prvim odstavkom člena 62 KZ-1, sodišče o prej pravnomočni pogojni obsodbi ni odločilo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP v obliki nasprotja med izrekom in razlogi sodbe.

    Sodišče prve stopnje se v izreku svoje sodbe nepravilno ni opredelilo do pravnomočnih pogojnih obsodb kljub temu, da je bilo z njimi seznanjeno in jih je vsaj deloma uporabilo tudi v obrazložitvi pri utemeljevanju izrečene zaporne kazni.
  • 34.
    VSM Sodba II Kp 44448/2024
    15.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090452
    KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1.
    velika tatvina - načelo kontradiktornosti - prepis zvočnega posnetka - video posnetek kot dokaz - identiteta storilca
    Prepisi zvočnih posnetkov se vročajo na utemeljeno zahtevo strank (šesti odstavek 314. člena ZKP), katere pa pritožnik (ki niti ni stranka v postopku) ni podal.

    Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma (beyond reasonable doubt).
  • 35.
    VSM Sklep X Kp 25915/2021
    15.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090337
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3, 263, 263/1.
    razveljavitev po uradni dolžnosti - predmet obtožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin
    Ko je namreč sodišče prve stopnje spoznalo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni moglo ugotoviti obdolženčevega namena izkoristiti svoj domnevni vpliv na uradne osebe Finančnega urada Maribor in posredovati, da se zoper davčnega zavezanca davčna izvršba ne opravi, ko je od B. B. zahteval in sprejel denarno nagrado, kot mu je očitala obtožba, je ponudilo obrazložitev v smislu kaznivega dejanja goljufije, ki pa obdolženca po pravnomočni obtožnici ni obremenjevalo.

    V prvostopenjski ponujeni obrazložitvi pa je s tem, ko je sodišče prve stopnje dejansko utemeljevalo (ne)obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki sploh ni bilo predmet pravnomočne obtožbe, prepoznati nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, katere pritožbeno sodišče ne more sanirati. Ker je sodišče prve stopnje vezano na izrečeno in javno razglašeno sodbo, mora biti obrazložitev pisne sodbe skladna z izrekom razglašene sodbe in se ne more osredotočati na kaznivo dejanje, ki v (pravnomočne) inkriminirane očitke sploh ni zajeto.
  • 36.
    VSL Sodba II Kp 13371/2016
    13.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00092149
    KZ-1 člen 91, 91/4, 91/6.
    zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
    Po četrtem odstavku 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje. Zakon povsem jasno določa, da zastaranje pretrga storitev novega kaznivega dejanja in ne datum pravnomočne ugotovitve (sodbe) o storjenem kaznivem dejanju, čeprav slednja utemeljuje ugotovitve o storjenem kaznivem dejanju.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo, da je pretrganje zastaranja po tretjem odstavku 91. člena KZ-1 vezano na pogoj nedosegljivosti državnim organom, t.j. da zastaranje, ki začne teči z dnem storitve kaznivega dejanja, lahko pretrga bolezen obdolženca, ki pa mora povzročiti nedosegljivost za državne organe in onemogočanje sojenja.

    Po pregledu podatkov v spisu je moč ugotoviti, da v nobenem od časovnih intervalov hospitalizacije, obtoženi ni bil nedosegljiv državnim organom.
  • 37.
    VSM Sodba III Kp 80566/2024
    8.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090351
    KZ-1 člen 20, 48a, 73, 73/1, 73/4, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 42, 42/5, 304a, 304a/1, 304a/1-2, 371, 371/1, 371/1-3 , 371/2.
    delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - videokonferenca - privedba obdolženca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - pošteno sojenje - uporaba jezika - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - posredno storilstvo - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
    Strinjati se je z zagovornico, da način izvedbe glavne obravnave po videokonferenci ne sme okrniti obdolženčeve pravice do obrambe, vendar ni mogoče soglašati z njeno oceno, da je bila zaradi izvedbe naroka po videokonferenci onemogočena nemotena komunikacija med obdolžencem in zagovornico.

    Ko je bilo na dlani, da gre za kriminalno dejavnost, obdolženca njegovo zavestno zatiskanje oči ne more razbremeniti naklepa, saj je dejanje zaradi zaslužka (za plačilo) hotel storiti.
  • 38.
    VSLJ Sodba II Kp 43596/2016
    7.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSLJ00093520
    KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 99/1-4, 257, 257/3. ZKP člen 357, 357-4, 383, 383/1, 394, 394/1. ZJU člen 16, 16/3. ZSPJS člen 3, 3/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
    kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zloraba uradnega položaja ali pravic - določitev plač - dodatek za stalno pripravljenost - dokončanje kaznivega dejanja - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti

    Po presoji zakonskih določb in določb o zastaranju kazenskega pregona je za obtoženko milejši zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja tako glede naklepa kot tudi glede določb o zastaranju kazenskega pregona. Kaznivo dejanje po spremenjeni določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 bi bilo dokončano šele z izplačilom plač posameznim zaposlenim. Po kazenskem zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, pa je bilo kaznivo dejanje dokončano 1. 9. 2015 z izdajo zadnjega sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti. Glede na predpisano kazen za očitano kaznivo dejanje kazenski pregon po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 zastara v 10 letih od storitve kaznivega dejanja. Pri presoji zastaranja kazenskega pregona pa je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določala, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Glede na obrazloženo je kazenski pregon, upoštevajoč datum zadnje izdaje nezakonitega sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti in rok 64 dni iz prej navedenega zakona, zoper obtoženo zastaral 5. 11. 2025, še pred predložitvijo predmetne kazenske zadeve Višjemu sodišču v Ljubljani, saj je bil predmetni kazenski spis predložen 17. 11. 2025.

  • 39.
    VSK Sklep VII Kp 74134/2024
    19.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089705
    ZKP člen 87, 87/6, 277, 277/1, 277/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
    vloga, vezana na rok - pravočasnost vloge - zasebna tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje razžalitve
    Določba šestega odstavka 87. člena ZKP se nanaša na primere, ko je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika "izročena" ali "poslana" nepristojnemu sodišču, in torej, ko gre za vlogo, iz katere je na prvi pogled razvidno - očitno, da je poslana na nepristojno sodišče, zato se kvalificirani vložnik na nevednost ne more sklicevati. Določbo šestega odstavka 87. člena ZKP zato v primeru, ko sodišče šele ob presoji pravne pravilnosti obtožnega akta ugotovi, da dejstva in okoliščine, ki so navedene v opisu kaznivega dejanja, ne ustrezajo pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki je navedena v obtožnem aktu, ni mogoče upoštevati kot podlago za presojo pravočasnosti zasebne tožbe.
  • 40.
    VSK Sodba II Kp 8150/2024
    18.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00092535
    KZ-1 člen 34, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/4.
    kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - priznanje krivde - delo v splošno korist
    Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje glede izrečene zaporne kazni, ko je odločilo, da je glede na okoliščine primera utemeljeno, da se izrečena zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist. Pravilno je upoštevalo, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, zato pritožnik nima prav, da obtoženec ni vedel, da v času storitve kaznivega dejanja ni imel veljavnega vozniškega izpita B kategorije. Sodišče prve stopnje je nadalje izhajalo iz teže kaznivega dejanja in stopnje obtoženčeve krivde ter okoliščin na njegovi strani, pri čemer je utemeljeno sledilo namenu kaznovanja ter v celoti upoštevalo načelo sorazmernosti in enakosti pred zakonom glede izreka sankcij.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>