Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - slabotna oseba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 172. člena KZ-1, veljavnega v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je bila slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Novela KZ-1H (ki je začela veljati 30. 6. 2021) je definicijo slabotne osebe spremenila in sicer je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve. Namesto nesposobnosti upirati se, zakonsko besedilo zdaj govori o "nesposobnosti podati privolitev" v normativnem smislu (tj. nesposobnost učinkovito, torej pravno veljavno privoliti). Obenem je zožen krog okoliščin, z zlorabo katerih je dejanje mogoče izvršiti. Črtana je zloraba "slabosti", prav tako pa zakonsko besedilo ne vsebuje več klavzule, ki je dopuščala uporabo analogije intra legem ("kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati"). Prav tako je novela zakonski znak zaostalost, nadomestila z znakom manjrazvitost. Za izpolnitev biti inkriminacije (ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje storjeno pred novelo KZ-1H ali po njej) ne zadošča zgolj ugotovitev, da je pri osebi podano eno od navedenih stanj, temveč tudi, da storilec takšno stanje žrtve zlorabi.
Z nadaljnjo navedbo, da transformacija enega kaznivega dejanja v dve kaznivi dejanji ni dopustna, pa smiselno zatrjuje kršitev kazenskega zakona in izraža nestrinjanje s presojo sodišča, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil dve kaznivi dejanji. V tem pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na mestu očitek obtožbe, da je obdolženec storil dve kaznivi dejanji, ker je uporabil dve na motorno vozilo pritrjeni ponarejeni registrski tablici in s tem uporabil dve ponarejeni javni listini, a takšno stališče ni pravilno. Ponarejena je bila registrska tablica z oznako E-..., torej ena javna listina, njena ponaredka pa sta bila z namenom, da prikažeta registracijo avtomobila in tako omogočita njegovo udeležbo v prometu, nanj pritrjena. Z uporabo teh ponaredkov je obdolženec zasledoval isti cilj, da v prometu uporablja avtomobil, ki ni registriran, je pa opremljen z registrskima tablicama, ki prikazujeta, da je registriran v skladu s predpisi, kar je pogoj za udeležbo v cestnem prometu. S svojim ravnanjem ni izpolnil zakonskih znakov dveh, temveč enega kaznivega dejanja ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu pritrdilo in izpodbijano sodbo v izreku o krivdi spremenilo tako, da je ravnanje obdolženca pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, v izreku o kazenski sankciji pa je v okviru izrečene pogojne obsodbe zanj določilo eno kazen.
Izrek odvzema predmetov ima temelj izključno v njegovi izvršitvi kaznivega dejanja, zato gre za upravičen varnostni ukrep, ne oziraje se na to, ali obsojencu povzroča nevšečnosti. Slednjega bi se bilo treba zavedati pred odločitvijo za izvršitev kaznivega dejanja.
Prav ima sodišče prve stopnje, da gre glede na težo kaznivega dejanja, njegove škodljive posledice in nevarnost ponovne uporabe mobilnega telefona v tovrstne namene za nujen in sorazmeren ukrep. To velja še zlasti upoštevaje, da so bile vsebine osebne narave (ki niso povezane s kaznivim dejanjem), prenesene na poseben podatkovni medij in vrnjene obsojencu, v obsegu, kolikor je to bilo mogoče. Tako zagovornik ne more uspeti z navedbami, da ima obsojenec na telefonu fotografije prijateljev, ki so padli v vojni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00086748
ZIKS-1 člen 12, 12/1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - alternativna izvršitev kazni zapora - osebnostna urejenost obsojenca - zaposlitev - pogoji za ugoditev predlogu
Sodišče prve stopnje je vpogledalo v podatke registra ZZZS in je opravilo poizvedbe pri delodajalcu in na podlagi navedenega ugotovilo, da obsojenec v času podaje predloga formalno ni bil zaposlen, v vsakem primeru pa tudi ni toliko osebnostno urejen, da bi se ugodilo njegovemu predlogu. Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pa ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.Tudi po presoji drugostopenjskega sodišča bo le prestana kazen zapora v zavodu za prestajanje kazenskih sankcij na obsojenca vplivala dovolj vzgojno, da bo doumel, da mora prevzeti odgovornost za svoja ravnanja.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist
Obsojeni je naslovnik naloge, da uskladi obveznosti iz rednega dela z delom v splošno korist, kar res terja večji angažma, vendar upravičeno: delo v splošno korist ne pomeni odpustka izrečene zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje, pač pa le njegov za obsojenca ugodnejši nadomestek, katerega pa mora obsojeni, z resnim pristopom, tudi na račun večjih lastnih aktivnosti, šele upravičiti.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087566
KZ-1 člen 135. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje grožnje - datum storitve kaznivega dejanja - pravočasnost predloga za pregon - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Zagovornica skozi pritožbeno izvajanje zanemari, da za izvršitev (ogrozitvenega) kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja. V izraženem stališču ne upošteva, da mora biti izjava, ki se šteje kot (resna) grožnja, po svoji vsebini, kontekstu in načinu izreka takšna, da je objektivno zmožna pri naslovniku vzbuditi občutek resnega strahu za lastno življenje, telo ali varnost bližnjih.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - večkratni povratnik
Po presoji vseh navedenih okoliščin obravnavane zadeve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Na to je pravilno sklepalo na podlagi obsojenčeve predkaznovanosti, ko ni moglo prezreti, da gre pri obsojencu za povratnika, ki je bil že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, ki jih je kontinuirano izvrševal v obdobju vse od leta 2007 dalje in jih je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točki 4 izpodbijane sodbe. Obsojencu so bile izrečene tako pogojne obsodbe kot tudi zaporne kazni, v enem primeru je bila zaporna kazen obsojencu spremenjena tudi v predlagan alternativni način izvršitve kazni, kar vse pa obsojenca ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Ni namreč prezreti, da je obdolženi po pravnomočni obsodbi v obravnavani kazenski zadevi, storil še več novih kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam pritožbe, da delo v splošno korist obsojenca odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj ter vpliva na njegovo resocializacijo.
pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - zakonski znaki - ogrozitveno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona
Za obstoj kaznivega dejanja se kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja (objektivni pogoj kaznivosti) zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje.
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00086564
KZ člen 77, 77/2, 77/2-3, 78, 78/4, 88, 89, 93, 93/2. KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 485.
kazenske sankcije za mladoletnike - starejši mladoletnik - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - navodila in prepovedi določena v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva - kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - udeležba pri kaznivem dejanju
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se sme v skladu z določbo drugega odstavka 93. člena KZ polnoletniku izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena KZ denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena KZ pa tudi mladoletniški zapor, ne pa dveh usmerjevalnih vzgojnih ukrepov, in sicer ukora in navodil. Toda pritožnik spregleda določbo četrtega odstavka 78. člena KZ, po kateri sme sodišče ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva določiti mladoletniku katero izmed navodil iz 77. člena KZ. V takem primeru sodišče navodil ne izreka, temveč jih določi v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, zato tako določena navodila nimajo narave samostojnega ukrepa.
Vzgojni ukrep navodila in prepovedi iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ - redno obiskovati šolo - ponuja široke možnosti napredovanja mladoletnika z vidika šolanja, izobraževanja, pridobivanja spretnosti in sposobnosti za splošen razvoj in ni zgolj omejen na institucionalni, osnovnošolski oziroma srednješolski izobraževalni sistem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086795
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3. URS člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - objektivni in subjektivni kriteriji - odklonitveni razlog - procesna odločitev - nepristransko sojenje - svobodna izbira odvetnika - pravica do izjave - razrešitev odvetnika - svaštvo - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.
Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086181
KZ-1 člen 20, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 367, 367/2, 370, 370/1, 370/2, 390, 450a, 450a/4.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sporazum o priznanju krivde - upravičenci do pritožbe - nedovoljena pritožba
Zoper dele sodbe, ki so predmet sklenjenega sporazuma (kar zajema tudi odločbo o kazenskih sankcijah), je obdolžencu (in ostalim upravičencem) pravica do pritožbe po zakonu odvzeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00087073
ZKP člen 70, 215. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZOro-1 člen 3, 81.
nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - velika količina orožja - obvezna obramba - formalna obramba - hišna preiskava
Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti.
Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje.
Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
pravica do obrambe - hišna preiskava - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika.
Kadar ima storilec namen si prilastiti stvar majhne vrednosti (kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, t.i. mala tatvina), glede na zakonsko dikcijo ne gre za kaznivo dejanje velike tatvine po 205. členu KZ-1, četudi je kaznivo dejanje male tatvine storjeno na kakšnega izmed načinov, kot so opisani v prvem odstavku 205. člena KZ-1, npr. z vlomom, saj se ti dve obliki kaznivih dejanj med seboj izključujeta.
V zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že večkrat presodilo, da je to kaznivo dejanje mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih ali z njihovim raznašanjem, ki izraža prepričanje tistega, ki dejstva trdi ali raznaša, v njihovo pravilnost.
Glede na opis dejanja in upoštevaje citirano ustaljeno stališče sodne prakse, je sodišče prve stopnje brez potrebe ocenjevalo okoliščine iz četrtega odstavka 160. člena KZ-1, torej ali je imela obdolženka utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih navedb v elektronskem sporočilu.