ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4.
prekrški – sankcije za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Naknadna pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorije BE, C in CE v času, ko storilec ni bil več voznik začetnik, na status voznika v smislu 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 nima nikakršnega vpliva.
odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - pogoji za premestitev - dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost premestitve javnega uslužbenca zadošča že ugotovitev, da je izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.
ZVis člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 80e, 80f, 80g.
razlika v plači - bibliotekar - dodatek za izvolitev v naziv
V 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - vsebina odpovedi - dokazno breme
Navedba in obrazložitev obstoja pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ni obvezna sestavina pisne odpovedi, zato ga delodajalec lahko dokazuje tudi v sodnem postopku.
Glede na 32. člen ZDSS-1 o dopustitvi revizije, ki po zakonu ni dovoljena, odloči sodišče druge stopnje. To pomeni, da je na podlagi dopustitve revizija dovoljena le, če sodišče druge stopnje izrecno sklene, da jo dopusti. Neodločitev o dopustitvi revizije ne pomeni njene dopustitve. Prav tako odločitve sodišča druge stopnje o dopustitvi revizije ne more nadomestiti revizijsko sodišče samo (razen na podlagi vložene pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pisna določitev časa trajanja - tujec - dovoljenje za bivanje
Dne 16. 11. 2005 je Zavod za zaposlovanje izdal delovno dovoljenje za enoletno zaposlitev tožnice – tujke. Iz izpovedi tožene stranke, da naj bi povečan obseg dela trajal do 5. 5. 2006, ko se prične „mrtva sezona“ izhaja, da ji je bilo to lahko znano že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zato bi to že takrat lahko in morala zapisati v pogodbo. Ker ni, je sodišče utemeljeno sprejelo dokazno oceno, da je bila dejanska volja obeh strank sklenitev pogodbe za eno leto.
ZZSV člen 1. ZPIZ-1 člen 167, 167/1, 177, 177/2. MSVN člen 8. MSVN priloga E.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini - Sporazum o vprašanjih nasledstva
V času izdaje izpodbijanih odločb je bil tožnik državljan Republike Hrvaške, zato ni izpolnjeval pogojev iz 1. člena ZZSV za priznanje pravice do dodatka k pokojnini.
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
Pri presoji, ali je začetek teka zastaralnega roka pogojen z obstojem pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, je potrebno zavzeti enako stališče bodisi da se denarna terjatev uveljavlja kot reparacija bodisi da se uveljavlja kot odškodnina.
Vložitev tožbe za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja predpostavlja, da je bila od dneva prenehanja delovnega razmerja tožeča stranka tudi materialno prikrajšana zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahtevala že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi ji bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Pogodbena kazen oziroma pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja petletni zastaralni rok iz 206. člena ZDR.
S pravnomočnostjo sodne odločbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja (9. 5. 2002) je odpadla pravna podlaga za odpravnino, ki je bila izplačana tožeči stranki dne 17. 9. 1996. Ker ji je bila odpravnina izplačana kot trajnemu presežku, ni mogoče trditi, da jo je pridobila na nepošten način. Sodišče je pravilno presodilo, da je bila tožeča stranka v smislu določila 193. člena OZ dobroverna vse do dne 21. 12. 2002, ko je bil podan pobotni ugovor za plačilo odpravnine, in utemeljeno odločilo, da obresti od v pobot uveljavljane terjatve tečejo šele od tega dne dalje.
ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. ZPIZ-1 člen 13, 15, 25. ZGD-1 člen 525.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodna oseba - status zavarovanca - samozaposlena oseba - podlaga za obvezno zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko gre pri tem za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerega delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.
Ker tožnik del in nalog v družbi ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bila podana pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR.
direktor - delovno razmerje za določen čas - mandat - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - transformacija
Podlago za tožnikovo zaposlitev predstavlja sklep sveta tožene stranke o imenovanju tožnika za direktorja za štiriletni mandat in o tem, da se za enako obdobje z njim sklene delovno razmerje za določen čas in uredi s pogodbo o zaposlitvi. Če pisna pogodba o delovnem razmerju na podlagi tega sklepa ni bila sklenjena, to glede na takratno ureditev ne vpliva na veljavnost navedenega sklepa, da se s tožnikom sklene delovno razmerje za določen čas, to je za čas trajanja mandata.
pravnomočna odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - uveljavljanje reintegracije in reparacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - zastaranje
Po pravnomočni sodbi o tem, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da ji gredo pravice iz delovnega razmerja najmanj do 1. 9. 2003, je tožnica lahko (glede na odklonilno reakcijo tožene stranke) še vedno zahtevala tudi vrnitev na delo in plačilo nadomestila plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja po 1. 9. 2003.
Kriterije za odmero odškodnine po 118. členu ZDR bo morala dokončno oblikovati sodna praksa - predvsem ob upoštevanju, da gre za odškodnino za škodo delavca, ker se ne vrne na delo k delodajalcu. Zaradi tega bo pri njeni odmeri treba upoštevati predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegovo starost, delovno dobo, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila, ipd..
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - šolstvo - poslovni razlog - kolektivna pogodba - kriteriji za določitev presežnega delavca
Po uveljavitvi novega ZDR je ostala v veljavi tako Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti kot posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti. Te kolektivne pogodbe so določale kriterije za izbiro med presežnimi delavci in jih je bil delodajalec dolžan upoštevati v skladu s tisto kolektivno pogodbo, ki zanj velja, tudi v primeru, ko ne gre za večje število delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delu - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Po določbi prvega odstavka 110. člena ZDR je pogoj za zakonitost izredne odpovedi tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka. Pri ugotavljanju, ali je ta pogoj izpolnjen, mora najprej že delodajalec sam in nato tudi sodišče „upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank“.
ZOdv člen 34a, 34 f. ZPP člen 87, 95, 98, 377. ZBPP člen 26, 37.
revizija – zastopanje po odvetniku iz druge države – brezplačna pravna pomoč – pooblastilo – zavrženje revizije
Revizijo so sprva vložili odvetniki iz države, ki ni država članica Evropske unije, in ki kljub pozivu sodišča prve stopnje niso izkazali pravice za opravljanje odvetniških storitev oziroma poklica v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je prvo revizijo v imenu tožnika vložil nekdo, ki nima te pravice. Enako velja za kasneje vloženo revizijo po odvetniku. Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, namreč ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke.
skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Kljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR).
Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012288
SPZ člen 137. ZOR člen 295, 295/2, 987. ZTLR člen 64, 64/1, 68. ZZK člen 5, 5/4.
načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje zavarovane terjatve - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke - stečaj osebnega dolžnika - načelo javnosti zemljiške knjige
Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.
Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - nepremičnina v Sloveniji - tuje državljanstvo zakoncev - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava za presojo zakonskih premoženjskih razmerij - razlaga pogodb po nemškem pravu - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja - pogodbena volja strank
Tudi nemško pravo zakoncem dopušča pogodbeno urejanje premoženjskopravnih razmerij. Izražanja strank v pogodbi ni treba jemati dobesedno, marveč je treba ugotoviti resnično voljo strank. Kot dodatno se upošteva objektivni kriterij: vestnost v prometu. Ta aspekt pride v poštev, kadar je treba ugotoviti, kakšen smisel je dati pogodbeni izjavi, kakšen smisel je lahko videla v izjavi druga pogodbena stranka, kako jo je lahko naslovnik razumel, itd. (§ 133 in § 157 BGB).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnika
Ravnanje posameznega sodnika v zvezi s sojenjem, lahko predstavlja razlog za izločitev sodnika, ne predstavlja pa razloga za delegacijo v okviru določb 67. člena ZPP. Takega razloga tudi ne predstavljajo posplošene trditve o povezavah odvetnikov in sodnikov.