Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
Opis dejanj v izreku sodbe, da sta obsojenca „prvoobtoženemu in ostalim članom tolpe nudila vso pomoč in podporo in s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo“ ne vsebuje nobene konkretizacije trditve, da sta obsojenca pri dejanjih zasledovala cilj, naveden v 2. členu ZKND, niti iz opisa ne izhaja očitek nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKND.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - očitki pooblaščencu nasprotne stranke - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Ni povsem jasno, na kaj meri toženec s trditvami o drugačnem in večjem interesu tožnikovega pooblaščenca za izid te pravde spričo opisanih „kapitalskih povezav“, ki v nobenem primeru ne morejo biti razlog za kakršnokoli oporečnost mandatnega razmerja med tožnikom in njegovim pooblaščenim odvetnikom, v katero bi lahko toženec pravno upoštevno sploh posegal, in tudi ne ovira za tožnikovo zastopanje po istem odvetniku morebiti pred drugim (delegiranim) stvarno pristojnim sodiščem. Sicer pa je interes odvetnika za izid pravde, v kateri je kot stranka udeležen njegov klient, temeljno poslanstvo dejavnosti, s katero se poklicno ukvarja.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – medsebojna odvisnost zahtevkov dveh tožnikov – predkupna pravica na nepremičnini – dopuščena revizija
Zaradi medsebojne odvisnosti tožbenih zahtevkov dveh predkupnih upravičencev je lahko izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča v novem sojenju, da prva tožnica glede še litispendentnega dela svojega tožbenega zahtevka ne bo imela učinkovitega sodnega varstva.
Ker potni nalogi in obračuni potnih stroškov niso bili sestavljeni v skladu s predpisi, to niso verodostojne listine in stroški utemeljeno niso bili davčno priznani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004953
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 335, 443, 443/2. KZ člen 146, 146/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
kršitev kazenskega zakona - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje - pristranskost
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
davek od dobička pravnih oseb – zaslišanje stranke – dopolnitev pritožbe - odhodki
Ob ugotovitvi, da najeti kredit ni bil namenjen za opravljanje dejavnosti tožeče stranke, da se tožeča stranka ni ukvarjala s trgovino na debelo s kmetijskimi stroji, da je tožeča stranka najela kredit, ki je bil nakazan direktno drugi pravni osebi kot plačilo blaga, da je najela blagovni kredit in imela s tem stroške provizije za to, da je na ta način plačala nekaj, kar ni nikoli prejela zase, da blago ni bilo dobavljeno v letu 1999 in niti v letu 2000, provizije za najetje blagovnega kredita ni mogoče šteti za odhodek, ki bi bil neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma bi predstavljal neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
vrnitev doktorske disertacije v spremembo in dopolnitev – stvarna pristojnost – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o vrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja in s tem opravilo strokovne narave, zato tak sklep ni upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pravnega vprašanja - obrazložitev pomena pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZOR člen 154, 156, 156/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - poklicna bolezen
Revizija se dopusti glede vprašanja ustreznosti uporabe določbe tretjega odstavka 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot materialnopravne podlage za presojo obstoja odškodninske obveznosti tožene stranke za škodo kot posledico poklicne bolezni.
davek od dohodkov iz premoženja – boniteta – uporaba službenega vozila v privatne namene
V primeru, ko je izplačevalec dohodkov iz premoženja pravna oseba, ta dohodek za zavezanca obračuna in plača. Uporaba službenega vozila v zasebne namene je boniteta, ki se všteva v osnovo za obračun davkov od osebnih dohodkov.
Četrti odstavek 141. člena ZOR določa, da lahko oškodovanec zahtevek po tretjem odstavku istega člena vloži v petih letih od sklenitve pogodbe. Gre za materialni prekluzivni rok za uveljavljanje tožbenega zahtevka, na katerega sodišče, tudi revizijsko (371. člen ZPP), pazi po uradni dolžnosti in ki ga je tožnik zamudil. Tožnik je z zamudo navedenega roka izgubil samo pravico iz tretjega odstavka 141. člena ZOR.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odpoved najemne pogodbe za službeno stanovanje - službeno stanovanje - stanovanje na trgu - status le določenim osebam dostopnega stanovanja, oddanega z javnim razpisom
Ker so glede vprašanja, navedenega v predlogu za dopustitev revizije, podane zakonske predpostavke, je Vrhovno sodišče revizijo v predlaganem obsegu dopustilo.
Razmejitev med nepremoženjsko škodo „lastnega izvora“ in nepremoženjsko škodo „zunanjega izvora“ (z nanjo navezujočim se pojmom tako imenovanega posrednega oškodovanca), ki je izhodišče za sklep pritožbenega sodišča o „pravni nepriznanosti“ tožničine škode, ima pravno teoretično oporo pravzaprav v ustreznem pojmovanju vprašanja vzročne zveze – namreč relevantnosti vzroka tožničine škode glede na njegovo oddaljenost. V odškodninskopravni sodni praksi se je resda že udomačil pojem tako imenovane „lastne škode“ kot (praviloma) edine pravno priznane škode. Vendar nima nobenega razlikovalnega pomena v razmerju med neposrednim in posrednim oškodovancem: oba praviloma zatrjujeta lastno škodo, na primer lastne duševne bolečine ali lastni strah (bodisi za svojo usodo ali za usodo drugega). S tega vidika je za odgovor na vprašanje tožničine upravičenosti do odškodnine zato pomembna določba 201. člena ZOR, s katero je domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode natančno zamejničen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev). Ker v danem primeru kriterij pod a) ni uresničen (ni bil niti zatrjevan), je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo že iz tega razloga materialnopravno pravilna.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2. ZDavP člen 39, 39/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – dvojna obdavčitev – ocena davčne osnove
Kadar napovedani prihodki niso sorazmerni napovedanim odhodkom, ter prihodki niso knjiženi sta izpolnjena pogoja za oceno davčne osnove na podlagi tretje in četrte alineje prvega odstavka 39. člena ZDavP.
davek na dodano vrednost – zamudne obresti – odbitek vstopnega DDV – stek pogojev
Če se blago ali storitev prejme v enem, račun oziroma carinska deklaracija pa v drugem davčnem obdobju, se vstopni DDV odbije v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba pogoja.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - deleži na skupnem premoženju - obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
O obstoju zunajzakonske skupnosti se po drugem odstavku 12. člena ZZZDR in sodni praksi vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju (zunajzakonska skupnost namreč ne pomeni „pravnega razmerja“, temveč „dejansko razmerje“, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnosti zahtev, formalnih potrdil), zato samostojni tožbeni zahtevki o njenem obstoju niso dopuščeni.
Nižji sodišči sta pri presoji obsega in deležev na skupnem premoženju pravilno upoštevali spremembo vrednosti nepremičnine v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki je ne gre enačiti s samo vrednostjo vlaganj v nepremičnino.
Ker tožeča stranka v vlogi ob postavitvi nedenarnega zahtevka vrednosti spornega predmeta ni navedla (tudi ne nikoli pozneje do konca postopka), je bilo treba njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – nov predmet izvršbe
Ker nepremičnina, ki jo kot predmet izvršbe predlaga upnica, leži na območju Okrajnega sodišča v Brežicah, je za odločanje o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004941
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - odmera kazni – obteževalne okoliščine
S tem, ko je sodišče pri izbiri kazenske sankcije obsojencu (ki je s svojim ravnanjem udejanil zakonske znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po treh kriterijih, naštetih v določbi prvega odstavka 134. člena KZ) upoštevalo posledice, ki so zaradi njegovega ravnanja nastale oškodovancu, teže poškodb, kot zakonskega znaka kaznivega dejanja, ni štelo za obteževalno okoliščino.