Na podlagi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka ob smiselni uporabi določb 1. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP zoper sklep o nedopustitvi revizije v pritožbi uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izdaji tega sklepa.
ZUS člen 13, 13/2.ZZVZZ člen 13, 81, 81/2-1. ZDSS člen 5, 5/2-1.
spor o pristojnosti - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Pravica do nadomestila plače iz 13. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je odvisna od pravno pomembnega dejstva, ali je bil zavarovanec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ter koliko časa. Od tega istega dejstva je odvisna tudi odločitev o delavčevi pravici do odsotnosti z dela oz. pravici do nadomestila plače. Že s tem, ko je odločeno o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov, je posredno odločeno tudi o pravici do nadomestila plače. Ker je socialno sodišče pristojno za odločanje o navedeni pravici iz zdravstvenega zavarovanja, je zato prav, da je pristojno tudi za odločanje v zvezi z začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora kršitve, ki jih uveljavlja, konkretizirati ter jih tudi primerno utemeljiti, ker jih v nasprotnem primeru sploh ni mogoče preizkusiti.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - vrnitev razžalitve - odpustitev kazni
Vrnitev razžalitve (4. odstavek 169. člena KZ) je okoliščina, ki je v zakonu posebej navedena zgolj kot razlog za fakultativno odpustitev kazni, ne pa kot okoliščina, ki bi izključevala protipravnost oziroma kaznivost ravnanja v primeru vrnjene razžalitve.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč člen 60.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - kmetijska zemljišča - prodajna pogodba - arondacija - upravna pristojnost
Pogodba o prehodu nepremičnine v državno last, sklenjena po uvedbi arondacije, ima le naravo sporazuma po 60. členu Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59) in ne predstavlja samostojnega pravnega posla, ki bi morda terjal uporabo 5. člena ZDen.
Če taksni zavezanec umakne pritožbo pred izdajo sodne odločbe, se mu vrne polovico takse, ki je bila plačana v skladu z ZST ob njeni vložitvi oz. nastanku taksne obveznosti (2 odstavek 32.a člena Zakona o sodnih taksah). Zakon o upravnem sporu niti Zakon o pravdnem postopku, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z Zakonom o upravnem sporu niso urejena, plačilo sodne takse ne določata kot procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe zoper sodbo, zato se v primeru, ko pritožnik ob vložitvi pritožbe ne plača sodne takse in kasneje pritožbo umakne, sodna taksa za pritožbo odmeri v skladu z 2.odstavkom 32.a člena Zakona o sodnih taksah.
dokazovanje - dokazna vrednost fotokopije listine - obrazložitev sodbe - predlog za pregon
Ovadba in predlog za pregon sta sestavni del kazenskega spisa, zato prvostopenjsko sodišče ni z ničemer kršilo kazenskega postopka, ko je to navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
Fotokopija zdravniškega spričevala ne pomeni prepovedanega dokaza.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik s ponavljanjem predlogov za nove izvedence tako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo uveljavlja le nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23274
ZKP člen 372, 372/1-4, 427.KZ člen 22, 254, 254/1, 254/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - davčna zatajitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - dosežena velika premoženjska korist - poskus
Za dokončano kaznivo dejanje davčne zatajitve po tretjem odstavku 254. člena KZ, tako kot za dejanje po prvem ali drugem odstavku tega člena, ne zadošča vložitev krive davčne napovedi, temveč mora biti dejansko dosežena večja premoženjska korist, do katere pa lahko pride, ko je izdana dokončna davčna odločba, s katero je zaradi ravnanja storilca odmerjena nižja obveznost kot je predpisana.
Grožnja je v izreku sodbe tako natančno opredeljena, da je iz prikazanega dogodka v zadostni meri razpoznavna ter da je grožnjo z nadaljnjo uporabo sile razumeti kot sestavni del obsojenčevega obračunavanja z oškodovanko.
Glede na ustaljeno sodno prakso sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo, jih sme zavrniti. Dokazni predlog pa mora sprejeti, kakor hitro se izkaže, da bi lahko neizvedeni dokaz ustvarjal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico izrek oprostilne sodbe.
subjektivna in objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje
Po izrecni določbi 2. odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja. To pomeni, da sodišče lahko obsojenca spozna za krivega za tisto dejanje, ki po njegovi presoji izhaja iz opisa kaznivega dejanja. Takšna nevezanost sodišča na obtožbo glede pravne identitete velja tudi v pritožbenem postopku.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - nedopustnost tarifiranja - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je toženkino revizijsko stališče, da je pri odmeri odškodnine odločilen odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki ga določi izvedenec. Tak pristop bi pomenil, da bi ob enaki poškodbi oškodovancem pripadala enaka odškodnina in bi pomenil nedopustno tarifiranje odškodnin.
pripor - begosumnost - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom
Pri odločanju o podaljšanju pripora zoper obdolženca sodišče ni kršilo načela enakosti s tem, ker je v njegovem primeru odločilo drugače kot v primeru soobdolženca, saj ob različno ugotovljenih dejstvih sodišče ne samo da sme, temveč je tudi dolžno odločiti drugače.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23151
ZKP člen 83, 39, 39/1-4a, 39/1-6, 371, 371/1-2, 384, 354, 354/1.KZ člen 317.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - povzročitev splošne nevarnosti
Stranka, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir, ne more v pritožbi uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP kot posledico kršitve 6. točke 39. člena ZKP, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom. To velja tudi za t.i. "okuženost" sodnika po tedaj veljavnih predpisih: ker stranka ni pravočasno zahtevala izločitve sodnika (čeprav bi po sprejetju ustavne odločbe U-I-92/96 z dne 21.3.2002 to možnost imela do konca glavne obravnave),je bila s to zahtevo v nadaljevanju postopka prekludirana.
Ker je smisel objektivne identitete sodbe in obtožbe v tem, da zagotavlja obdolžencu učinkovito obrambo, hkrati pa sodišču preprečuje, da bi to prevzelo vlogo organa pregona, bo sodišče smelo do določen mere spremeniti opis dejanja in to tudi v bistvenih delih, vendar slednje le v primeru, če je to obdolžencu v korist (pri čemer pa seveda ne sme dejanja spremeniti v neko povsem drugo kaznivo dejanje). Sicer pa so dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in za kazensko odgovornost storilca, torej spremembe, ki so redakcijske, stilistične ali jezikovne narave, oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši.
Stranka ni dolžna na vsakem naroku ponavljati dokaznih predlogov, temveč zadošča že enkraten predlog, ki ga sodišče ne sme spregledati pri odločanju ne glede na njegovo pravno relevantnost. Če si stranka premisli in pri dokaznem predlogu ne vztraja, mora biti umik takšnega dokaznega predloga nedvoumen oziroma izrečen. Razviden mora biti torej iz podatkov spisa, bodisi iz zapisnikov o glavni obravnavi ali iz pisnega umika predloga stranke vloženega v spis.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 367, 367/2, 498, 498/2.
dovoljenost revizije - uveljavitev novega ZPP - sprememba vrednosti spornega predmeta po uveljavitvi novega ZPP - zavrženje revizije
V skladu s prehodnimi določbami novega ZPP se v postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo uporablja novi ZPP, uporaba katerega velja za vse določbe razen izjem iz 499. člena. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu. Poznejše prepozno spreminjanje vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem zahtevku ne more biti upoštevno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23156
URS člen 23.ZKP člen 420, 420/1.KZ člen 196, 196/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Vrhovno sodišče obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v primerih, ko sodba kot celota ni pravnomočna (glede na delno razveljavitev glede soobtoženega v pritožbenem postopku), če bi glede na določbo 1. odstavka 420. člena ZKP načelno vztrajanje pri nasprotnem stališču lahko pomenilo kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).
Ker je konoplja kot rastlina (Cannabis Sativa L) substanca, ki je na podlagi 3. točke Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami razglašena za drogo in je navedena pod zaporedno številko 32 skupine I (priloga: razvrstitev prepovedanih drog pri Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog), je količina THC v njej irelevantna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Poznanstvo med sodnicama krajevno in stvarno pristojnega sodišča ter eno od strank, ki je sodnica drugega sodišča, samo po sebi ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V skladu z določbami Zakona o sodniški službi mora namreč sodnik ves čas opravljati svojo sodniško službo tako, da varuje ugled in nepristranskost sojenja.
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske sposobnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri ugotavljanju oškodovankinega prispevka k nastanku in obsegu škode je treba upoštevati tudi, da vozila z večjo maso načeloma predstavljajo večje tveganje nastanka škodnega dogodka in obsega škodljivih posledic.