Ker že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.
ZUS člen 13, 13/2.ZZVZZ člen 13, 81, 81/2-1. ZDSS člen 5, 5/2-1.
spor o pristojnosti - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni
Pravica do nadomestila plače iz 13. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je odvisna od pravno pomembnega dejstva, ali je bil zavarovanec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ter koliko časa. Od tega istega dejstva je odvisna tudi odločitev o delavčevi pravici do odsotnosti z dela oz. pravici do nadomestila plače. Že s tem, ko je odločeno o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov, je posredno odločeno tudi o pravici do nadomestila plače. Ker je socialno sodišče pristojno za odločanje o navedeni pravici iz zdravstvenega zavarovanja, je zato prav, da je pristojno tudi za odločanje v zvezi z začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni.
Stranka v pravdi, ki zamenja bivališče, mora zaradi nemotenega poteka postopka (vročanje) o tem obvestiti sodišče. Če tega ne stori, je vročitev (lahko tudi nadomestna) na označeni naslov pravilna.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato je treba upoštevati le vrednost vsakega od njiju, ne pa njune skupne vrednosti. V tej zadevi je na revizijski stopnji sporna prisoja 1,000.000 SIT odškodnine iz naslova nepremoženjske škode in 31.065 SIT odškodnine iz naslova premoženjske škode. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - zmožnosti preživljalca - potrebe preživljanca - višina preživnine
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Zatrjevanja obsojenčevega zagovornika, da so podana nasprotja v razlogih izpodbijane prvostopenjske sodbe, niso utemeljena, saj je sodišče prve stopnje povsem korektno in brez spreminjanja povzemalo tako izpovedbe prič kot izvedensko mnenje.
ZKP člen 10, 10/2, 371, 371/1-10, 385, 397, 397/1.URS člen 31.KZ člen 212, 212/3.
prepoved reformatio in peus - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - obseg spremembe obtožnice ob novem sojenju
ZKP ne ureja primerov prepovedi reformatio in peus, ko je sodbo delno ali v celoti razveljavilo Ustavno sodišče. Takih določb tudi nima Zakon o Ustavnem sodišču. Stališče Vrhovnega sodišča pa je, da je treba to prepoved spoštovati v ponovljenem postopku ob smiselni uporabi omenjenih določb ZKP tudi v primerih, ko je bila sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, saj bi bilo nelogično in v nasprotju z razlogi, ki so narekovali uzakonitev te prepovedi v ZKP, če bi obdolženec prišel v slabši položaj, čeprav je z ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku, uspel.
Sprememba opisa kaznivega dejanja je v novem sojenju dopustna le v nebistvenih okoliščinah, ki niso v škodo obdolženca. Nadaljevanemu ali kolektivnemu kaznivemu dejanju zato v novem sojenju ni dopustno dodajati novih dejanj v njihovi sestavi, ki jih razveljavljena sodba ni obsegala.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nadomestna gradnja - priglasitev del - ustrezno upravno dovoljenje
Nadomestna gradnja spornega objekta pomeni novo gradnjo, za katero bi morala tožnika pridobiti novo upravno dovoljenje. Odločba o dovolitvi priglašenih del, ki je bila izdana za adaptacijo starega objekta, pa ni ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo novega nadomestnega objekta.
ZUS člen 16, 68, 73.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b. ZPP člen19, 19/1, 23, 23/1.
denarna socialna pomoč - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Predmet spora je denarna socialna pomoč, ki je socialni prejemek. Za spore glede socialnih prejemkov pa je po 5. b točki 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - dokazovanje
Dokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, v okviru določb 5. člena ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo pravnega posla.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2-12, 370, 370/1-2.SZ člen 58. ZSR člen 70.
različna dejanska in pravna podlaga - pravnomočno razsojena stvar - izpraznitev stanovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpraznitvena zahtevka tožeče stranke iz prejšnje in sedanje pravde imata različno dejansko in pravno podlago: zahtevku zoper razvezano ženo sedanjega toženca je bilo v prvotni pravdi pravnomočno ugodeno zaradi njene trajne neuporabe stanovanja več kot šest mesecev, s posledičnim prenehanjem stanovanjske pravice po prejšnjem ZSR, medtem ko je bilo izpraznitvenemu zahtevku zoper toženca v tej pravdi ugodeno zaradi njegove nezakonite uporabe stanovanja po 58. členu SZ.
Kršitve določb iz prvega odstavka 274. člena ZPP toženec kot morebitnega pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena istega zakona v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni uveljavljal in ga zato sodišče druge stopnje kot takega tudi ni moglo preizkusiti. To pomeni, da ga tudi ni mogoče uspešno uveljavljati kot morebitnega revizijskega razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.
ZOR člen 178, 178/2, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine telesne bolečine - strah - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Uveljavljane procesne kršitve niso podane, saj te že iz samega povzetka revizijskih trditev o njih izhaja, da tožnik kljub prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP graja dokazno oceno obeh sodišč o dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za njuno presojo o krivdi obeh udeležencev prometne nesreče in za presojo o vzročni zvezi v zvezi z ugotovljeno tožnikovo alkoholiziranostjo.
Materialnopravna presoja stopnje krivde obeh imetnikov premikajoči se motornih vozil.
Nedokazanost okoliščin, v katerih naj bi prišlo do poškodbe, sodi na področje dejanskega stanja, pomeni pa tudi nedokazanost enega od kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske terjatve. Zato so pravilni razlogi pritožbenega sodišča, da je razpravljanje o objektivni odgovornosti odveč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča
Dvom o nepristranskosti enega od sodnikov določenega sodišča je lahko le razlog za izločitev takšnega sodnika (70. člen ZPP) in ne razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
pripor - begosumnost - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom
Pri odločanju o podaljšanju pripora zoper obdolženca sodišče ni kršilo načela enakosti s tem, ker je v njegovem primeru odločilo drugače kot v primeru soobdolženca, saj ob različno ugotovljenih dejstvih sodišče ne samo da sme, temveč je tudi dolžno odločiti drugače.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23151
ZKP člen 83, 39, 39/1-4a, 39/1-6, 371, 371/1-2, 384, 354, 354/1.KZ člen 317.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - povzročitev splošne nevarnosti
Stranka, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir, ne more v pritožbi uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP kot posledico kršitve 6. točke 39. člena ZKP, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom. To velja tudi za t.i. "okuženost" sodnika po tedaj veljavnih predpisih: ker stranka ni pravočasno zahtevala izločitve sodnika (čeprav bi po sprejetju ustavne odločbe U-I-92/96 z dne 21.3.2002 to možnost imela do konca glavne obravnave),je bila s to zahtevo v nadaljevanju postopka prekludirana.
Ker je smisel objektivne identitete sodbe in obtožbe v tem, da zagotavlja obdolžencu učinkovito obrambo, hkrati pa sodišču preprečuje, da bi to prevzelo vlogo organa pregona, bo sodišče smelo do določen mere spremeniti opis dejanja in to tudi v bistvenih delih, vendar slednje le v primeru, če je to obdolžencu v korist (pri čemer pa seveda ne sme dejanja spremeniti v neko povsem drugo kaznivo dejanje). Sicer pa so dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in za kazensko odgovornost storilca, torej spremembe, ki so redakcijske, stilistične ali jezikovne narave, oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši.
Stranka ni dolžna na vsakem naroku ponavljati dokaznih predlogov, temveč zadošča že enkraten predlog, ki ga sodišče ne sme spregledati pri odločanju ne glede na njegovo pravno relevantnost. Če si stranka premisli in pri dokaznem predlogu ne vztraja, mora biti umik takšnega dokaznega predloga nedvoumen oziroma izrečen. Razviden mora biti torej iz podatkov spisa, bodisi iz zapisnikov o glavni obravnavi ali iz pisnega umika predloga stranke vloženega v spis.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 367, 367/2, 498, 498/2.
dovoljenost revizije - uveljavitev novega ZPP - sprememba vrednosti spornega predmeta po uveljavitvi novega ZPP - zavrženje revizije
V skladu s prehodnimi določbami novega ZPP se v postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo uporablja novi ZPP, uporaba katerega velja za vse določbe razen izjem iz 499. člena. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu. Poznejše prepozno spreminjanje vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem zahtevku ne more biti upoštevno.