KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23275
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 215.
kršitev kazenskega zakona - ali je dejanje kaznivo dejanje - kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitev - obtožbeni izrek - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba
Sodišče bo izdalo oprostilno sodbo iz razloga po 1. točki 372. člena ZKP tedaj, ko določen element kaznivega dejanja ne bo naveden ne v abstraktnem in ne v konkretnem delu obtožbenega izreka ali pa ko bo v abstraktnem delu premalo določen, da bi lahko pomenil konkretiziran očitek obdolžencu in mu s tem omogočil učinkovito obrambo.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - obseg preizkusa - uveljavljanje dejanskega stanja - konkretizacija procesnih kršitev
Če vložnik kršitev zakona ne konkretizira in obrazloži, Vrhovno sodišče takšnih posplošenih navedb o kršitvah procesnih, pravnih in ustavnih norm ne more preizkusiti.
pripor - utemlejen sum - ponovitvena nevarnost - utemeljitev sklepa o priporu
Pri ugotavljanju ponovitvene nevarnosti sta se sodišči smeli opreti na podatke v vloženi nepravnomočni obtožnici ter predlogu državnega tožilca za vložitev neposredne obtožnice zaradi enakih kaznivih dejanj po 196. členu KZ, kolikor ti izhajajo iz ugotovitev v dotlej izvedenem postopku. V obeh primerih je namreč verjetnost storitve teh kaznivih dejanj že izkazana na ravni utemeljenega suma, torej s tolikšno stopnjo verjetnosti, ki je potrebna za odločanje o priporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23239
ZKP člen 16, 17, 32, 32/2, 32/5, 420, 420/2.KZ člen 14, 20, 21.
združitev postopka - načelo materialne resnice - dejanje majhnega pomena - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanska zmota - pravna zmota - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Združitev postopka je za sodišče zgolj možnost in zaradi nezdružitve postopka ni mogoče uveljavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Zanikanje obstoja enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja pomeni tudi zanikanje, da gre za dejanje majhnega pomena, saj uporaba tega instituta predpostavlja izpolnjenost vseh (objektivnih in subjektivnih) znakov kaznivega dejanja.
Trditev v zahtevi, da je pritožbeno sodišče zagrešilo kršitev po 2. odstavku 355. člena ZKP ne drži, saj je v sodbi ob tem, ko je odgovarjalo na posamezne pritožbene navedbe zagovornika, analiziralo in presodilo izpovedbe oškodovanke v povezavi z drugimi dokazi.
Bistvo navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti je nestrinjanje vložnika z dokazno oceno sodišča, kar pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2, 395, 395/1.KZ člen 146, 146/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje priče - načelo proste presoje dokazov - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pravica do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg presoje navedb pritožbe
Vrhovno sodišče je že večkrat v svojih odločbah presodilo (sodbe opr. št. I Ips 294/2001, I Ips 300/2001), da v skladu z načelom proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Sodišče je dokazni predlog za zaslišanje priče C.P. zavrnilo, razlogom za zavrnitev tega dokaznega predloga pa je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, ko je presodilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov imelo dovolj podlage za zaključek, da je obsojenka z oškodovancem na v izreku sodbe opisan način grdo ravnala in mu prizadejala udarnino glave in vratu ter da zato tudi morebitna izpoved priče C.P. o tem, kaj naj bi ji sam oškodovanec povedal glede poškodbe (pogovor s pričo je oškodovanec sicer zanikal), ne bi mogla pripeljati do drugačnih zaključkov.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo
Obramba je trditev v zahtevi za obnovo postopka, da je obsojenec storil kazniva dejanja v neprištevnem stanju, navajala kot novo dejstvo. Toda odgovor na vprašanje, ali je v zahtevi za obnovo postopka zatrjevana okoliščina nova in ali je takšnega pomena, da bi utegnila povzročiti oprostitev obsojenca ali uporabo milejšega kazenskega zakona ali pa očitno ni taka, spada v področje presoje dejanskih okoliščin in ne na področje uporabe zakona.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - postopek, ki se vodi na zahtevo odvetnik - pravni interes upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Razrešitev odvetnika, določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči je povezano z odobreno pravno pomočjo; prosilec zato praviloma izkazuje pravni interes za vložitev tožbe, s katero uveljavlja razrešitev odvetnika. Ker je tožnik sodno varstvo zoper določitev odvetnice za izvajanje brezplačne pravne pomoči že uveljavil v drugem upravnem sporu, je pritožbeno sodišče pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v tem upravnem sporu (presoja zakonitosti odločbe s katero je bila zavrnjena zahteva odvetnice, da se jo razreši) tožnik ne izkazuje potrebnega pravnega interesa.
ZKP člen 5, 16, 70, 70/3, 70/4, 72, 72/4, 234, 343, 343/2.URS člen 29, 29/1-3.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - pravica do obrambe - dokazni postopek - dokazni predlogi - načelo materialne resnice
Obsojenec je imel zaradi zatrjevane opustitve komuniciranja odvetnika možnost zahtevati njegovo razrešitev še pred glavno obravnavo, prav tako bi lahko zahteval njegovo razrešitev zaradi neaktivnosti na glavni obravnavi (ker ni predlagal dokazov v njegovo korist), vendar tega ni storil.
Obsojenec, ki je bil posebej poučen, da sme navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo ali njegov zagovornik, tekom glavne obravnave nista predlagala dokazov. Tudi v pritožbi obsojenec ni predlagal novih dokazov, navajal je le, da vse trditve lahko potrdi z listinskimi dokazi, ki pa jih ni priložil. Na podlagi navedenega je moč zaključiti, da kršitev pravice obrambe po 3. alineji 29. člena Ustave ter 5., 16. in 234. členu ZKP ni podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23180
ZKP člen 241, 241/1, 244, 244/2, 299, 299/2, 335, 340, 371, 371/1-8 KZ člen 299, 299/1.
načelo kontradiktornosti - zaslišanje priče - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nasilništvo - branje prejšnje izpovedbe priče - postavljanje vprašanj priči s strani strank - javnost - prestrašenost
Priče, četudi so bile že zaslišane v preiskavi ali v okviru posameznih preiskovalnih dejanj in tudi če so zaslišanju prisostvovale stranke, morajo biti na glavni obravnavi ponovno zaslišane. Pri zaslišanju naj predsednik senata ne bi osveževal spomina priče, ampak bi bilo najprej izvedeno navzkrižno zaslišanje, šele temu bi sledilo branje prejšnje izpovedbe ali njenega dela.
Kadar bo izvršitveno dejanje (huda žalitev, grdo ravnanje, ogrožanje varnosti ali drugačno nasilje) storjeno na javnem kraju in bo zaradi tega prišlo do posledic kot so občutek ogroženosti, zgražanje ali prestrašenost pri vsaj še eni osebi poleg oškodovanca ali pri dveh ali več oškodovanih, je treba šteti, da so le-te nastale v javnosti.
Prestrašenost je duševno stanje, to je stanje notranjega sveta posameznika ali več ljudi, ki se lahko kaže z zunanjimi manifestacijami. Zaradi specifičnosti pojma prestrašenosti, ki je subjektivni del abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja, tega znaka ni mogoče in ni potrebno konkretneje opisati v izreku obsodilne sodbe, je pa seveda obstoj tega znaka kaznivega dejanja potrebno dokazati in to utemeljiti v obrazložitvi sodbe.
ZOR člen 549, 549/1, 550, 550/1.ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/2, 377.
pogodba o prodaji na obroke - pogodba, podobna pogodbi o prodaji na obroke - presoja pogodbe - razveza pogodbe - vrnitev prejetih obrokov - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Za obravnavano pogodbo sta pravdni stranki glede nove kegljaške avtomatike sklenili pogodbi o prodaji na obroke podobno pogodbo. Ker je v tem delu zaradi nepravilne izpolnitve prišlo do razdrtja pogodbe, mora toženka vrniti prejete obroke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - narava spora
Zaradi službenih povezav obeh strank s sodiščem v A. in zaradi narave konkretnega pravdnega postopka je smotrno, da zadevo obravnava sodišče, kjer so službene povezave strank s sodišči manjše.
Bistveno kršitev postopka mora stranka v reviziji uveljavljati konkretizirano, sicer bi namreč revizijskemu sodišču prepustila preizkus po uradni dolžnosti.
Rektorjeva odločitev o predlogu senata članice univerze je lahko tudi neizbira predlaganega kandidata za dekana, pri čemer pa je rektor na predlog senata članice vezan toliko, da ne more imenovati kandidata, ki ga senat članice ni predlagal, predlog senata članice pa lahko zavrne in predlaganega kandidata ne imenuje.
Za veljavnost ustne oporoke potrebne izredne razmere so v tem, da v trenutku, ko se je oporočiteljica odločila za izjavo poslednje volje, zaradi bolezni in nepokretnosti ni mogla pisati in se podpisati ter tako napraviti pisne oporoke.
Ukrep gradbenega inšpektorja, s katerim je bila odrejena prepoved uporabe parkirnega prostora, je pravilen, ker lastnik zanj nima uporabnega dovoljenja. V postopku za izdajo navedenega ukrepa ni možno presojati trditev tožeče stranke, ki se nanašajo na postopek za izdajo uporabnega dovoljenja. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem (inšpekcijskem) postopku, po 5. odstavku 72. člena ZUS v pritožbi ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - najemna pogodba za nedoločen čas - kogentne določbe SZ - ničnost pogodbene določbe - izpraznitvena tožba - tožba za sklenitev najemne pogodbe
Neupoštevanje obveznosti skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas z občanom, ki ima stanovanjsko pravico na stanovanju, za katerega se sklepa najemna pogodba, v zakonu ni sankcionirano z nobeno sankcijo, zlasti pa ne z ničnostjo kot najstrožjo sankcijo za kršitev prisilnega predpisa.
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svojega upravičenja iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerjih.