KPND člen 36. ZDDO člen 12. ZTPDR člen 84, 84/1. ZSS člen 29, 29/1, 29/1-6. ZUS člen 63. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino člen 4, 4/2, 4/3.
razpis za delovno mesto - izbira kandidata - sklenitev delovnega razmerja - odločitev o neizbiri prijavljenih kandidatov - izpolnjevanje razpisnih pogojev - odškodninska odgovornost
Delodajalec (tudi če gre za državni organ) je pri izbiri prijavljenih kandidatov povsem svoboden in lahko zakonito odloči (tudi po večkrat izvedenih razpisih), da na razpisano delovno mesto ne izbere nikogar, tudi če prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje.
Ker delodajalec ravna zakonito, tudi če ne izbere nobenega kandidata, ne more biti odškodninsko odgovoren neizbranemu kandidatu za škodo, ki jo predstavlja razlika plače, ki bi jo kandidat prejel, če bi bil izbran na razpisano delovno mesto.
Ker tožena zavarovalnica ni v zavarovalnem razmerju s tožečim ZPIZ (ki uveljavlja odškodnino za škodo zaradi izplačevanja družinske pokojnine zaradi smrti zavarovanca v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke) socialno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje o vtoževani odškodnini. Gre za premoženjskopravni spor iz zavarovanja pred odgovornostjo v zvezi z obveznim zavarovanjem motornih vozil, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu.
Če vrednost vzetih stvari pri kaznivem dejanju velike (vlomne) tatvine po 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ ne presega niti polovice mesečne čiste plače, še ni podana pravna opredelitev po 2. odst. 211. čl. KZ, saj je šlo storilcu zato, da iz obeh stanovanj, v kateri je vlomil, odnose vso gotovino in ves nakit, ki ju je iskal oz. našel. Zato njegov naklep ni bil usmerjen na stvari majhne vrednosti.
SZ člen 100, 101, 102. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem člen 15, 19, 19-1. ZDSS člen 23, 30, 34.
socialno stanovanje - dodelitev socialnega stanovanja - enostarševska družina
Ker ni nobene podlage za materialnopravno stališče sodišča, da Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem favorizira družino, kot skupnost obeh roditeljev in njunih otrok, je za mlado družino iz 1. alinee 19. člena pravilnika potrebno šteti tudi enostarševsko družino (družino s staršem samohranilcem).
renehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - vabljenje na disciplinsko obravnavo - pravica do zagovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obvezna opredelitev disciplinskih kršitev v pravilniku
Tožena stranka je kršila določbo 2. odstavka 63. člena ZTPDR, ker je kljub dejstvu, da se tožnik iz opravičenega razloga ni udeležil obravnav pred disciplinskimi organi, zaključila disciplinski postopek brez zaslišanja tožnika. Tožniku je bila s takim postopkom onemogočena pravica do zagovora, kar je bistvena kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima za posledico nezakonitost sprejetih sklepov.
Neposredno na podlagi določb 58. čl. ZTPDR (brez opredelitve hujših kršitev v pravilniku ali v kolektivni pogodbi) ni dopustno izrekati disciplinske ukrepe. V takšnemu primeru so sklepi disciplinskega organa že iz tega razloga nezakoniti.
ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 273, 270, 270/1, 272, 272/1, 273.
uprava - začasna odredba - terjatev
1. Ne glede na to, da je bil spor sprožen pred delovnim sodiščem, se vprašanje razrešitve uprave d.d. presoja po določbah ZGD.
2. Pogodba o zaposlitvi članice uprave d.d., ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljavna, v kolikor ni v izrecnem nasprotju z noveliranimi določbami ZGD.
3. Zaslišanje oz. izjava članice uprave pred odločitvijo nadzornega sveta o odpoklicu ni pogoj za zakonitost odpoklica.
Ugotovitev tožene stranke z naslovom "Povzročena škoda T. A." pomeni, da je tožena stranka izpolnila pogoj iz 1. odst. 72. čl. ZTPDR, ki določa, da škodo in okoliščine ugotavlja pristojni organ oziroma delodajalec. Zato je prvostopenjsko sodišče tožbo zmotno zavrglo. Upoštevati je potrebno tudi spremenjeno prakso delovnih in socialnih sodišč, ki so zavzela stališče, da odškodninski zahtevki pomenijo uveljavljanje denarne terjatve, ki se v skladu z 2. odst. 83. čl. ZTPDR lahko neposredno uveljavljajo na sodišču.
V skladu z določbo 1. odst. 70. čl. ZTPDR je dokazno breme, da je delavec na delu povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, na delodajalcu, kar pomeni, da mora tožeča stranka (delodajalec) navesti točen opis ravnanja toženca ter dokazati, da je do škode prišlo namenoma, kot zatrjuje v tožbi.
izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje. Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil poglavitni namen Ustavnega sodišča, da se s sklepom opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002 v vseh postopkih v zvezi z izpodbijanimi določbami ZFPPod in ZGD do dokončne odločitve Ustavnega sodišča ohrani nespremenjeno stanje.
Ker je bil v zadevi postopek prekinjen že na podlagi zakona zaradi prenehanja dolžnika - pravne osebe, upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike ni predlog za začetek novega postopka zoper družbenike v smislu druge točke izreka sklepa Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, ampak je to po vsebini predlog za nadaljevanje že obstoječega izvršilnega postopka, ki je bil prekinjen na podlagi zakona. Zato sodišče prve stopnje upnikovega predloga ne bi smelo zavrniti, saj za to ni podlage niti v drugi točki izreka sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-135/00 z dne 23.5.2002, niti v drugih odločbah ali pravnih predpisih.
ZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili
Delavec s posebnimi pooblastili po razrešitvi ne more več opravljati svojega dela, ker mu je to pooblastilo prenehalo. Zato in zaradi nezaupanja direktorja v nadaljnje delo tožnice kot vodje zunanje in notranje trgovine ter začetega postopka za trajno razporeditev tožnice na drugo ustrezno delo, je tožena stranka tožnico lahko začasno razporedila na delo komercialist I. V v tem primeru je šlo za nujni primer začasne razporeditve v smislu 2. odstavka 17. člena ZTPDR.
razrešitev direktorja - zahteva za varstvo pravic - materialno pravdno vodstvo
1. Pri odločanju o zakonitosti razrešitve tožnika je odločilno, kdaj je bil tožnik razrešen s funkcije direktorja, iz kakšnih razlogov, kdaj je bil ta sklep vročen tožniku in kdaj je postal dokončen. Vsakemu delavcu je potrebno izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja oz. sklep o razrešitvi, saj zoper njega lahko vloži zahtevo za varstvo pravic oz. ugovor.
2. V okviru materialnega procesenga vodstva skladno z 285. členom ZPP, je sodišče dolžno prek postavljanja vprašanj in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank ter da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 68, 68/2.
solidarnostna pomoč - zamudne obresti
Za uveljavljanje solidarnostne pomoči ne veljajo prekluzivni, ampak zastaralni roki. Delavec lahko zahtevek za izplačilo solidarnostne pomoči kot denarne terjatve uveljavlja neposredno na sodišču, v skladu z 2. odst. 83. čl. ZTPDR.
Kljub neustezni ureditvi solidarnostne pomoči v KPDKML, sodišče ne more odreči odločanja o višini solidarnostne pomoči, če ne pride do dogovora, saj bi v primeru izpolnjevanja pogoja za pridobitev solidarnostne pomoči (bolezni nad 3 mesece), to dejansko pomenilo odklonitev sodnega varstva. V takem primeru je sodišče dolžno upoštevati okoliščine posameznega primera (2. odst. 68. čl. KPDKML) in primerjalno ureditev višine pomoči v drugih primerih. Navedena KP namreč konkretno določa višino solidarnostne pomoči v primeru smrti ožjega družinskega člana, ob nastanku težje invalidnosti ali elementarne nesreče.
Ker v 68. čl. navedene KP rok za izpolnitev tudi ni določen, tožnik pa ni konkretiziral, kdaj naj bi se obrnil na delodajalca, je potrebno pri opredelitvi zamude tožene stranke upoštevati določbo 324. čl. ZOR, kar v konkretni zadevi pomeni zamudo tožene stranke od vložitve tožbe dalje.
Zakonska dikcija 1. odst. 8. člena ZST je nejasna, saj ni možna situacija, da bi bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, taksa pa ne bi bila plačana. Taksne, davčne in druge podobne predpise, ki urejajo obveznosti posameznikov do države, je treba v primeru kakršnih koli nejasnosti razlagati v korist zavezanca. V obravnavanem primeru torej, da je edini pogoj za vložitev pravnega sredstva plačilo takse, medtem ko predložitev potrdila ni odločilna.
Tožeče stranke niso dokazale, da so bile pri ocenjevanju obravnavane neenakopravno, oz. da je imel ocenjevalec zanje drugačna merila, kot za ostale ocenjevane. Iz dokaznega postopka je razvidno, da je bil postopek spornega ocenjevanja izveden pravilno, da ocene niso izraz zgolj subjektivnega mnenja ocenjevalca in so primerljive, kriteriji ocenjevanja pa so bili predočeni jasno, zato je ocena (in posledično razvrstitev v plačlni razred) zakonita.
tehnična izboljšava - dokaz z izvedencem - zakonite zamudne obresti
Delavec ima pravico uveljavljati zamudne obresti od takrat, ko je denarna terjatev delavcu nastala, to je od takrat, ko se je pri toženi stranki uresničevala materialna korist od uporabljene tehnične izboljšave tožeče stranke.
Kadar izvršilni naslov (listina), na podlagi katere upnik predlaga izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. čl. ZIZ (ki taksativno določa izvršilne naslove), tak predlog za izvršbo vsebinsko (materialnopravno) ni utemeljen, četudi je formalno (procesnopravno) popoln in torej sposoben za obravnavanje (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi za varstvo zakonitosti, opr. št. II Ips 469/2001, z dne 9.1.2002). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je o formalno popolnem upnikovem predlogu za izvršbo odločalo in ga zavrnilo, saj je upnik izvršbo predlagal na podlagi listine, ki ni izvršilni naslov.
Sodišče prve stopnje je sporno razmerje presojalo po določbah pogodbe, ki sta jo stranki sklenili dne 5.2.1997 za dodelitev razstavnega prostora na 20. slovenskem avtomobilskem sejmu v dneh od 17. do 27.4.1997 (priloga A3, v nadaljevanju pogodbe). Glede pogodbene obveznosti tožene stranke je na podlagi ugotovljenih dejstev in proste presoje dokazov pravilno zaključilo, da je tožena stranka svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti, to je plačati vtoževani račun (glej 4. in 5. člen pogodbe). V kolikor se pritožba z ugotovljenimi dejstvi ne strinja in izpostavlja drugačna (nekatera tudi povsem nova - glede predpisanih elementov interiera razstavnega prostora), gre v celoti za uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolnega ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Ta pa je v sporih majhne vrednosti po določbi 456. čl. v zvezi s 1. odst. 495. čl. ZPP, nedovoljen.
Pogodbene stranke so dolžne izpolniti obveznosti, ki so jih sprejele (načelo pacta sunt servanda - 17. čl. ZOR). Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga zahteva izpolnitev ali pa od pogodbe odstopi (primerjaj 124. čl. ZOR). Ker se tožena stranka sklicuje na neizpolnitev pogodbene obveznosti tožeče stranke zaradi manjše kvadrature razstavnega prostora, kar očitno šteje kot neizpolnitev ali vsaj nepravilno izpolnitev, je bila tako po citirani določbi ZOR, kot po določbi 3. tč. pogodbe dolžna odpovedati pogodbo, če se je hotela rešiti svoje pogodbene obveznosti (primerjaj 1. odst. 132. čl. ZOR).
Ker tožena stranka tako ni ravnala, trpi obveznost, ki jo je s podpisom pogodbe prevzela. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in pravilno prvostopno sodbo potrditi (353. čl. ZPP).
ZRPJZ člen 3, 3/2, 20, 20/2. ZRacS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
izplačilo - sodišče - plača - dodatek na delovno dobo
Izplačilo funkcionarju je brez pravne podlage, ker so bili pri obračunu plač v letu 1994 uporabljeni koeficienti, ki so bili višji od koeficientov določenih s Pravilnikom o osebnih dohodkih funkcionarjev (Ur. list RS št. 7/91) za obdobje od 1.1.1994 do 30.4.1994, za obdobje od 1.5.1994 do 31.12.1994 pa višji koeficientov od določenih s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o osebnih dohodkih funkcionarjev (Ur. list RS št. 45/94). Ker so bili uporabljeni koeficienti za določitev osnovne plače višji od dovoljenih, je bil znesek, prejet iz naslova osnovne plače, izplačan nezakonito.
2. Pri obračunu dodatka za delovno dobo je bila določena višja osnova, kot jo določa 2. odst. 3. člena in 2. odst. 20. člena Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 18/94), zato je bil tožencu nezakonito izplačan višji dodatek.
3. Navedbe toženca, da ni mogel sodelovati v postopku revidiranja, ne morejo vplivati na verodostojnost ugotovitev Računskega sodišča. Po določbi 2. odst. 22. člena takrat veljavnega Zakona o računskem sodišču (Ur. list RS št. 48/94) je stranka v postopku revidiranja uporabnik javnih sredstev javnih financ in zakon ne predvideva sodelovanja zaposlenih pri revidirancu. Ker toženec tudi v postopku pred sodiščem ni navajal dejstev in predlagal dokazov, ki bi nasprotovali konkretnim ugotovitvam Računskega sodišča, pritožbene navedbe toženca glede nesodelovanja v postopku pred Računskim sodiščem niso utemeljene.
Odločba o plači je postala dokončna, saj tožnik v tožbi ni zahteval njene razveljavitve oz. spremembe. Tožnik ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi navajal, da je ta odločba sporna in da zato zoper njo zahteva sodno varstvo, čeprav odločba vsebuje pravni pouk. Zato je tožnik upravičen do plače po količniku, ki je v njej določen v dokončni odločbi, ne pa do plače na podlagi 98. čl. Zakona o obrambi.