OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
odškodninska odgovornost – pravno priznana nepremoženjska škoda – poseg v osebno sfero - pretep
V skladu s 132. členom OZ so telesne bolečine, duševne bolečine ali strah tiste oblike pravno priznane nepremoženjske škode fizične osebe, katerih posledica je (če so izpolnjene tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti), da nastane obveznost odgovorne osebe oškodovancu plačati pravično denarno odškodnino po 1. odst. 179. člena OZ. Ta pa oškodovancu pripada zgolj, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Sama kršitev, tj. poseg v osebno sfero fizične osebe, tako še ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 141, 141/2, 141/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – pritožbeni razlogi – izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika – vročitev s fikcijo – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti v 3. odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika, za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064510
ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 135.
sposobnost biti pravdna stranka – stanje ob vložitvi – neodpravljiva pomanjkljivost – prenehanje pravne osebe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavarovalna pogodba – regresni zahtevek – krivda – malomarnost
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Gospodarska družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register, izgubi pa ga z izbrisom iz sodnega registra gospodarske družbe. Drugotožena stranka v času vložitve tožbe 22. 06. 2005 ni imel statusa pravne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti pravdna stranka, zoper katero bi bilo mogoče voditi pravdni postopek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takoj tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči, ker ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. Zato dejstvo, da je na strani neobstoječe drugotožene stranke v pravdi nastopala njena univerzalna pravna naslednica, nima nobenih učinkov.
SZ-1 ima v 1. odst. 182. člena izrecno določbo, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, po 1. odst. 30. člena SZ-1 pa so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
ZPP člen 318. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2. ZTLR člen 28, 72, 72/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravno odločilna dejstva – priposestvovanje – dobra vera
Pojem dobrovernosti ima materialnopravno naravo. Ocena, da je posest dobroverna, mora torej temeljiti na določenih dejanskih ugotovitvah. Trditev, ki bi omogočale materialnopravni zaključek o dobrovernosti tožnikove posesti, pa tožba ni vsebovala. Ni bilo trditev o tem, na kakšni podlagi je tožnik nastopil posest. Tožba, ki ne vsebuje vseh pravnoodločilnih dejstev, katerih celota daje podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka, je nesklepčna.
overitev lažne vsebine - sklenitev zakonske zveze - namen skupnega življenja - lažno prikazovanje dejstev - spravljanje organa v zmoto
Namen skupnega življenja ne spada med pogoje za samo sklenitev zakonske zveze in izdajo listine o njeni sklenitvi. Zato tudi če obdolženi in njegova žena M. že takrat nista imela namena živeti skupaj, tega nista lažno prikazovala in spravljala v zmoto pristojni organ, kar pomeni, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni najti tega, za njegov obstoj potrebnega znaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021141
URS člen 33. OZ člen 190, 191, 323, 342. ZMZPP člen 49. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 183, 347, 350, 353, 354. Uredba Sveta(ES)št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 15-1, 16.
Zahtevek iz osnovne tožbe (ta glasi na plačilo spornega zneska) in zahtevek iz nasprotne tožbe (ta glasi na vračilo istega zneska) sta vsebinsko soodvisna na tak način, da se medsebojno izključujeta.
Navedeno pa ne pomeni, da lahko v takšni procesni situaciji sodišče nasprotno tožbo kot nedopustno zavrže. V tem primeru je treba šteti, da je bila vložena samostojna tožba, o kateri mora sodišče - tako v formalnem kot tudi materialnem pogledu (vprašanje vsebinske utemeljenosti) - sprejeti ustrezne odločitve.
Spor med pravdnima strankama izvira iz pogodbe o finančnem leasingu z dne 14. 1. 1994 (priloga A20 v priloženem spisu), pri čemer je slednjo zanesljivo mogoče šteti za potrošniško pogodbo v smislu 1. točke 15. člena Uredbe Bruselj I.
Potrošnik lahko sproži postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči v državi članici, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče, ali pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.
ZFPPIPP člen 59, 301, 301/2, 301/4, 392. ZPP člen 205.
prekinitev pravdnega postopka – osebni stečaji – prenehanje razloga za prekinitev – nadaljevanje postopka
V obravnavanem primeru, ko je sodišče ugotovilo, da terjatev tožeče stranke še ni bila predmet preizkusa stečajnega upravitelja, je zato odločitev sodišča, da se postopek nadaljuje z dnem 24.8.2010, ko je pravdo prevzela stečajna upraviteljica, preuranjena. Vse dokler se namreč stečajni upravitelj o utemeljenosti upnikove terjatve v stečajnem postopku ne izjavi, ni mogoče presoditi pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje pravdnega postopka, saj ni jasno, ali bo stečajni upravitelj prijavljeno terjatev priznal ali jo prerekal.
OZ člen 174, 174/2, 179. ZPP člen 163, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek - denarna renta – predpostavke odškodninske terjatve – vzročna zveza – izguba delovne zmožnosti – nezmožnost za delo – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pogodba o delu - invalidnina – kapitalizirana renta- bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje morajo biti tudi za utemeljenost zahtevka za premoženjsko škodo – izgubljen zaslužek podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta: nedopustno škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odškodninska odgovornost oškodovalca. Za pravilno materialnopravno presojo, ali je v posledici škodnega dogodka nastopila delna ali popolna nezmožnost za delo, je treba upoštevati oškodovanca kot celoto, brez razmejevanja težav, ki jih je imel predvsem zaradi pretežno hrome desne roke že pred škodnim dogodkom. Bistvenega pomena je presoja o tem, kakšno spremembo je povzročil škodni dogodek, ali je tožnik, ki je delo raznašalca časopisa lahko pred škodnim dogodkom v celoti opravljal, torej je za to delo bil v celoti delovno zmožen, tudi sedaj to delo še zmožen opravljati.
Glede na to, da odškodnina leasingodajalcu škode, ki mu je nastala, ne sme presegati, je bilo potrebno v skladu s tretjim odstavkom 266. člen ZOR od vsote leasing obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga. Tožena stranka je odštela vrednost vozila, kot jo je ocenil izvedenec V. K., to je 22.934,42 EUR. Tudi v pritožbi tožena stranka sicer vztraja pri upoštevanju tega izvedenskega mnenja, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v primeru izvedenskega mnenja izvedenca K. za predpravdno (s strani tožene stranke naročeno) strokovno mnenje. Kot tako pa ni dokaz (marveč del trditvenega gradiva tožene stranke) in ga sodišče tudi ni dolžno obravnavati kot dokaz.
ZDR člen 83, 83/2, 86, 86/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 244/2.
znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožnik je bil kot zakoniti zastopnik odgovoren za zakonito poslovanje družbe in dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja, vendar pa je s tem, ko je drugi družbi odobril koriščenje posojila, čeprav je vedel, da ta družba nima nobenega premoženja, in ne da bi posojilo ustrezno zavaroval, kršil obveznosti iz delovnega razmerja (ki ima vse znake kaznivega dejanja), tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – plača – regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je imel pri toženi stranki v tekočem letu 33 dni letnega dopusta, ki jih ni mogel izkoristiti zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal na podlagi 112. člena ZDR, torej iz razlogov, ki so bili na strani tožene stranke. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je upravičen do odškodnine, ki po svoji naravi predstavlja nadomestilo, kar pomeni, da za sklepčnost tožbe ni treba navedb o elementih odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (tako obveznost izročitve garancije kot izročitev menice) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti pa tudi z načelom prepovedi zlorabe pravic in mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Ugovor neizpolnitve lahko (uspešno) uveljavlja le tista pogodbena stranka, ki je dolžna pozneje kakor druga stranka ali vsaj obenem z njo, nikakor pa ne stranka, ki mora izpolniti prva.
Med postopkom je tožena stranka svojo obveznost, ki jo je tožnik uveljavljal s tožbo v tej pravdi, izpolnila. Toženkina obveznost je z izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena Obligacijskega zakonika). Ugotovitev, da je bil zahtevek med pravdo izpolnjen, ima zato za posledico neutemeljenost tožbenega zahtevka.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - odmera nagrade odvetniku - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
36. člen ZOdvT se nanaša na vse primere, ko je treba izplačati nagrado postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku, ne glede na to, ali je bil pri zastopanju svojih strank uspešen ali ne.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik za nastanek nesreče pri delu (udarec žice v oko) ni soodgovoren, saj mu pri rezanju žice ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma neprevidnosti. Ta bi bila podana, če bi bil tožnik opozorjen na možnost „vzmetnega efekta“ in na to, kako se nevarnosti poškodbe izogniti, pa se po napotkih tožene stranke ne bi ravnal. Teh napotkov pa mu tožena stranka ni podala, tožnik, ki je sicer imel na razpolago vsa zaščitna sredstva, pa glede na mnenje sodnega izvedenca pri tem delu ni potreboval zaščitnih očal. Iz tega razloga presoja sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k nastanku škode, ni pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom – odpravnina – odškodnina – odpovedni rok
Novela ZDR-A je sicer skrajšala zakonsko določene odpovedne roke (in sicer za delavca, kot je tožnik in ki ima najmanj 15 let in manj kot 25 let delovne dobe, z 75 na 60 dni), vendar se ta sprememba začne uporabljati šele z dnem uveljavitve in začetka uporabe spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V času podaje tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljaven ZZZPB še ni bil spremenjen, tako da bi moralo sodišča prve stopnje šteti, da je tožnik upravičen do daljšega odpovednega roka (kot je veljal pred spremembo ZDR).