Iz meritornega sklepa izhaja, da je bil spor nepotreben, saj z njim predlagatelja nista dosegla želene spremembe meje, čeprav sta sprožila postopek, s tem pa povzročila določene nujne (skupne) stroške, zato bi bilo treba o skupnih stroških postopka odločiti po krivdnem principu.
kupoprodajna pogodba za nepremičnine – zakonita predkupna pravica - obvestilo o nameravani prodaji - ponudba
V obravnavanem primeru je bil opravljen prenos lastninske pravice, ne da bi bil o tem ustrezno obveščen predkupni upravičenec in je zato v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 512. člen OZ, po katerem lahko predkupni upravičenec v šestih mesecih, šteto od dne, ko je izvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.
osebni stečaj – prodaja premoženja stečajnega dolžnika
S tem, ko stečajni dolžnik v postopku prodaje premoženja napada razloge glede obstoja terjatev upnikov, ne izpodbija pravno relevantnih dejstev v zvezi s sklepom o prodaji.
trditveno in dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov – indic – protipravnost ravnanja
Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu je tožeča stranka imela možnost predlagati ustrezno zavarovanje dokazov. Te procesne možnosti ni izkoristila, kljub temu, da je sodni postopek za uveljavljanje terjatve pričela že z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno sklepanje, da bi prvostopenjsko sodišče potem, ko tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede protipravnosti ravnanja tožene stranke, moralo na to sklepati z nižjim dokaznim standardom od stopnje prepričanja oz. samo prepričanje utemeljevati zgolj na podlagi posameznih posrednih dejstev.
Tudi pri sklepanju o obstoju relevantnih dejstev na podlagi indicev mora biti sklop oz. veriga teh indicev tako močna, da pri sodišču ustvarja prepričanju o resničnosti določenega dejstva, ki pri izkušenem človeku ne ustvarja resnega dvoma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazni sklep –sklep o pregledu osebe s strani izvedenca - pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – vezanost sodišča na svojo odločitev
Sklep z dne 1.7.2010 ni dokazni sklep, na katerega sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ne bi bilo več vezano (in zoper katerega tudi ni posebne pritožbe), pač pa gre pri odločitvi sodišča, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke za procesno dejanje, ki praviloma mora biti opravljeno (razen, če že iz poročila psihiatrične zdravstvene organizacije, v kateri se oseba nahaja po odločbi sodišča, izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost oziroma, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejše kot šest mesecev ).
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
Značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje takšno zakonsko ureditev, ki omogoča poseg sodišča v pravnomočne odločitve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
odškodninska odgovornost – pravno priznana nepremoženjska škoda – poseg v osebno sfero - pretep
V skladu s 132. členom OZ so telesne bolečine, duševne bolečine ali strah tiste oblike pravno priznane nepremoženjske škode fizične osebe, katerih posledica je (če so izpolnjene tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti), da nastane obveznost odgovorne osebe oškodovancu plačati pravično denarno odškodnino po 1. odst. 179. člena OZ. Ta pa oškodovancu pripada zgolj, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Sama kršitev, tj. poseg v osebno sfero fizične osebe, tako še ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0069374
ZZad člen 74. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 74, 74/2. OZ člen 132, 190, 193. SPZ člen 11, 11/1, 37, 37/1. ZTLR člen 20. ZDen člen 3.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – arondacija
Tožeča stranka je bila do 22. 02. 2005 vpisana kot lastnica nepremičnine št. 450. Glede na to je podana domneva, da je bila do sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka lastnica sporne nepremičnine. Zakonska domneva velja, dokler se ne izpodbije. Tožeča stranka je v tem sporu izpodbijala domnevo o lastništvu nepremičnine. Zatrjevala je, da tožena stranka ni bila lastnica sporne nepremičnine, saj je nepremičnino dobila neodplačno v postopku arondacije, zato je na podlagi ZSKZ nepremičnina prešla v last RS.
ustanovitev nujne poti - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Sprememba predloga za ustanovitev nujne poti v pripravljalni vlogi ne predstavlja prave spremembe predloga, ker tudi v tej vlogi primarno predlagana trasa nujne poti poteka po istih zemljiščih, kot so navedena v osnovnem predlogu za dovolitev nujne poti.
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Če v okviru predloga (to velja tudi za v vlogi z dne 27.8.2010 navedeno traso primarnega predloga poti) takšne nujne poti ni mogoče določiti, sodišče predlog zavrne. Nujna pot predstavlja najugodnejšo in za tuje nepremičnine najmanj obremenjujočo potno povezavo med javnim potnim omrežjem in predlagateljevo nepremičnino.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Odločitev sodišča o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti je nadomestila odločitev, ki jo je v predsodnem postopku sprejel toženec. Če bi bila odločitev toženca že ob izdaji prvostopenjske odločbe pravilna in zakonita, bi bil tožnik od njene izvršljivosti dalje upravičen do izplačila spornih zneskov sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker pa je bila taka odločitev sprejeta šele v sodnem postopku, tožniku pa tudi ni mogoče očitati, da je do izdaje neustrezne odločbe pri tožencu prišlo zaradi njegovega ravnanja, je tožnik upravičen do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
obvezna vsebina pogodbe – naročilo za vzpostavitev ceste v vozno stanje
Ker je bila tožeča stranka dolžna po opravljenih delih, ki so terjala prekop ceste, vzpostaviti cesto v vozno in varno stanje, soglasna volja pogodbenih strank ni bila pogoj za določitev vsebine pogodbe, zato pritožbene trditve, da bi morala tožeča stranka s toženo stranko glede „vzpostavitve ceste v prvotno stanje“ skleniti še posebno pogodbo, niso utemeljene. Glede vprašanja, ali bi imela tožeča stranka upravičenje zahtevati plačilo za opravljena dela tudi od investitorja pa se sodišču ni bilo treba opredeljevati, ker to vprašanje ni predmet te pravde. Prav tako tudi ne vprašanje, ali je ta strošek tožena stranka upravičena zaračunati investitorju.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.
Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.