Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/2, 28/3, 28/4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - begosumnost
Določil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi. "Nesodelovanje v postopku" se nanaša na nesodelovanje v postopku v tisti državi, ki izvaja postopek odstranitve oziroma v primeru Dublinske uredbe postopek predaje, ne pa na nesodelovanje tujca oziroma prosilca za azil v neki drugi državi članici na poti v Evropo ali celo v nečlanici EU. V izpodbijanem aktu pa tožena stranka tožniku očita nesodelovanje v postopku na Hrvaškem in niti ne v Sloveniji. Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.16 Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval nesodelovanje v postopku, da bi v tem konkretnem primeru sodišče kljub navedeni sodni praksi Sodišča EU in ESČP lahko (izjemoma) uporabilo obravnavani kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Eden od pogojev oziroma kriterijev za odločitev o pridržanju je tudi, da "ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov" od pridržanja. Sodišče ugotavlja, da je treba tožbi ugoditi tudi iz razloga, ker slovenski zakonodajalec ni uredil možnosti manj prisilnih ukrepov od pridržanja. Slovenski zakonodajalec kvečjemu uredil manj prisilno sredstvo od pridržanja v centru za tujce in sicer pridržanje na območje azilnega doma, kar pa je manj prisilni ukrep znotraj okvirov ukrepa odvzema prostosti, ne gre pa za manj prisilni ukrep od odvzema prostosti. Ker noben od možnih manj prisilnih ukrepov, kot je odvzem prostosti v ZMZ-1 ni urejen, tožena stranke ne more izvajati tega ukrepa v primerih, ko ni povsem očitno, da je tožnik znatno begosumen. Takšen pa je konkreten primer glede na dosedanjo obrazložitev sodbe. Posledica pravnomočnosti te sodne odločbe je tudi ta, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep pridržanja v Centru za tujce na podlagi Dublinske uredbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 28, 28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nezakonito prehajanje mej
Tožnik je na glavni obravnavi dovolj logično in prepričljivo pojasnil, kako se je znašel v Sloveniji. Njegove izpovedbe na glavni obravnavi so enake tistim, ki jih je že navajal, to je da je izvorno državo zapustil zaradi družinskih težav in zato ker ni želel služiti vojaškega roka. Take navedbe ob sicer nespornem dejanskem stanju pomenijo najmanj logično sprejemljivo in človeško razumljivo alternativo oceni toženke, da iz tožnikovega ravnanja izhaja njegovo nesodelovanje v postopku oziroma razlog za sklepanje na begosumnost v smislu 68. člena ZTuj-2. Toženka bi morala za ustrezno obrazložitev izpolnjevanja kriterija drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 obrazložiti vsaj to, zakaj šteje navedene tožnikove navedbe za neprepričljive v taki meri, da utemeljujejo odreditev omejitve gibanja, ki pomeni poseg v osebno svobodo.
Na tožnikovo znatno begosumnost ne kaže niti njegovo prehajanje mej na nedovoljen način. Poleg tega, da je tak način prehajanja meja za begunce tipičen in neizogiben, sodišče pripominja še, da je po prvi alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 nedovoljen vstop v državo zgolj milejša oblika okoliščine, ki lahko kaže na begosumnost, ki lahko le pogojno, skupaj z drugimi okoliščinami, vodi do sklepanja o begosumnosti, posebej znatni. Drugih razlogov, iz katerih bi bilo treba tožnika pridržati, npr. dvoma v njegovo identiteto ali varnostnih pridržkov, tožnica ne navaja, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Dublinske uredbe v povezavi s 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožnik s svojim pobegom po ustni naznanitvi pridržanja izpolnil objektivno okoliščino nesodelovanja v postopku, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Tožbeni ugovor, da se nesodelovanje v postopku smatra za znak begosumnosti le v primerih, če gre za nesodelovanje v postopku, ki se vodi v Sloveniji, ni utemeljen.
ZMZ člen 6, 64, 65. ZUP člen 62, 62/7. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 12, 12/1, 12/1-a.
ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - dokazi in dejstva nastali po izdaji predhodne odločitve - ponovna prošnja za mednarodno zaščito
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zahtevka ni oprl na dejstva, ki bi nastala po izdaji predhodne odločitve in bi jih ne mogel navesti že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ter posledično z njenim zaključkom, da pogoji iz citiranega 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje niso izpolnjeni.
Tudi po oceni sodišča je bil postopek voden v jeziku, ki ga tožnik razume oziroma v jeziku, za katerega je toženka lahko (vsaj) upravičeno domnevala, da ga tožnik razume. Zato ni možno sprejeti tožbenega ugovora, da bi moral biti pri zaslišanju pri toženki prisoten tolmač za albanski jezik, kot tudi, da bi zaradi zatrjevanega nerazumevanja slovenskega jezika (predvsem uradnega slovenskega jezika) lahko bilo dejansko stanje nepopolno ali zmotno ugotovljeno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - družinske in zasebne težave
Tožnik je že v prošnji za mednarodno zaščito oziroma na osebnem razgovoru jasno izpovedal, da je grožnje oziroma napad prijavil policiji in da se ni nič zgodilo ter da sta imela z ženo težave s policijo že pred poroko. To pomeni, da je protispisna ugotovitev toženke v izpodbijani odločbi, da tožnik ni navajal, da bi imel kakšne predhodne slabe izkušnje s policijo ter da ni nikoli poiskal zaščite države.
Tožnik, ki je musliman, se je leta 2015 poročil z madžarsko državljanko, ki je krščanske veroizpovedi, v kar toženka v izpodbijani odločbi ni podvomila, zato po presoji sodišča ni pravilna odločitev, da je navajal samo dejstva, ki so nepomembna za mednarodno zaščito. Toženka bi namreč po presoji sodišča morala tožnika v zvezi z okoliščinami groženj njegove družine in napada s strani njegovega brata nanj bolj podrobno zaslišati z vidika intenzivnosti dejanj in razlogov za navedene grožnje ali napade ter na zaslišanju tudi podrobno razčistiti njegove zatrjevane prijave groženj oziroma napada policiji. S tem v zvezi bi morala pridobiti tudi relevantne informacije o izvorni državi glede odnosa do rasno mešanih zakonov v izvorni državi.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - načelo sorazmernosti
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep pa po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren glede na 107. a člen ZIS ter ob upoštevanju zgolj le nujno potrebnem obsegu omejitve.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep pa po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren glede na 107 a. člen ZIS in ob upoštevanju zgolj le nujno potrebnega obsega omejitve.
Toženka je komunalni prispevek pravilno izračunala, saj je pri izračunu uporabila pravilno pravno podlago, to je določbe ZPNačrt, Pravilnika in Uredbe, na uporabo katerih je napotilo Vrhovno sodišče. Višino obračunskih (in v zvezi s tem tudi višino skupnih) stroškov je izračunala s pomočjo elaborata, ki ga je izdelalo podjetje B. d.o.o.. Z elaboratom sta bila tožnika seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar nista ugovarjala, da izdelovalec elaborata ne bi imel za to potrebnega strokovnega znanja, prav tako nista ugovarjala pravilnosti izračuna stroškov.
dohodnina - odmera dohodnine - zaposlitev pri tujem delodajalcu - stroški prehrane - stroški prevoza na delo
Po določbi prvega odstavka 45. člena ZDoh-2 se zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom ter stroške prevoza na delo in z dela v primeru prejemanja dohodka iz delovnega razmerja v tujini lahko uveljavlja glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu, zato je davčni organ upravičen od zavezanca zahtevati, naj predloži dokaze za svoje navedbe, zavezanec pa je dokaze o tem, če naj se mu zmanjšanje davčne osnove prizna, dolžan predložiti. Tožnik, kljub pozivu davčnega organa, zahtevanih dokazil ni predložil, zato sporni stroški utemeljeno niso bili upoštevani pri odmeri dohodnine. V zvezi s stroški začasnega bivanja pa sodišče pojasnjuje, da se pri odmeri dohodnine ne upoštevajo vsakršni z delom povezani stroški, ampak samo tisti z delom neposredno povezani stroški, za katere je z zakonom oziroma na podlagi zakona tako predpisano.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - načelo sorazmernosti
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep pa po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren glede na 107. a člen ZIS in ob upoštevanju zgolj le nujno potrebnega obsega omejitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne „oživi“ prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi nato razveljavljenih določb. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, zato ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Organ za BPP je pravilno zaključil, da tožnik nima izgledov za uspeh z revizijo zoper sodbo Višjega sodišča. Toženka je presojo opravila na podlagi navedb tožnika v postopku, kot tudi podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno odločitvijo in zato uveljavlja, naj se ji dodeli BPP za njeno izpodbijanje, namreč ne zadošča za dodelitev BPP, ampak morajo biti za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - rjavi medved - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Pravno zavarovan element škode, ki je težko popravljiva, in ki jo je tožeča stranka izkazala do potrebne stopnje verjetnosti, je v tem, da bi sodni postopek v zvezi s presojo (ne)utemeljenosti tožbe in s tem zakonitosti izpodbijanega akta izgubil svoj smisel v primeru, da bi sodišče tožbi ugodilo, med tem pa bi zaradi poteka časa, ki je potreben, da bi zadeva po vrstnem redu prišla na vrsto za reševanje, potekal odstrel medvedov zaradi izvrševanja izpodbijanega akta. Izpodbijani akt namreč posega v pravna razmerja oziroma položaj tožeče stranke, ki deluje na področju varstva narave, med drugim tudi na področju varstva medvedov proti nezakonitemu odstrelu, in po morebitnem nezakonitem odstrelu ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Odstreljenih medvedov, ki so strogo zavarovana živalska vrsta, ne bo mogoče nadomestiti. Uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. ZUS člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
prošnja za mednarodno zaščito - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v drugi državi članici - dokazovanje sistemskih pomanjkljivosti - začasna odredba ZUS-1
Ker tudi po oceni sodišča s strani tožnika povedane okoliščine niso mogle vzbuditi (niti) utemeljene domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v Nemčiji, tudi ni prišlo do situacije, ki bi bila primerljiva s sodno prakso, na katero se sklicuje tožnik, saj šele ko je obstoj utemeljene domneve izkazan, se dokazno breme glede okoliščin v tej državi prevali na toženko. Do tega pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Zato pa tudi ni mogoče očitati toženki, da ni v zvezi s stanjem v Nemčiji predložila nobenih poročil ali informacij. Sodišču pa tudi ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Nemčiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
ZBPP člen 30, 30/6, 37. ZOdvT člen 36, tarifa-opomba 3.2, uvod 5. poglavje, tar. št. 3502.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - pritožba - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odvetniška tarifa - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta - odmerjeni stroški - civilna zadeva
Obseg brezplačne pravne pomoči se skladno z določbo 37. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki je v konkretnem primeru eksplicitno obsegala posamezno dejanje, in sicer vložitev pritožbe v pravdnem postopku zoper sodbo Okrožnega sodišča, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbe 5. poglavja Tarife in tožnici nagrado za sestavo in vložitev pritožbe priznala na podlagi tar. št. 3502.
Med strankama ni sporno, da vrednost spornega predmeta presega 30.000,00 EUR. Zato za odmero nagrade tožnici ob upoštevanju navedene določbe 36. člena ZOdvT ni relevantno, ali je vrednost spornega predmeta 60.000,00 EUR ali dvakratnik tega zneska, torej 120.000,00 EUR, saj je znesek nagrade v obeh primerih enak, ker sta oba navedena zneska višja od zneska 30.000,00 EUR.
Sodišče zgolj na podlagi tega, kar je toženka v svoji odločbi navedla, in sicer, da tožnik prihaja iz Maroka, torej države, ki jo je Vlada RS razglasila kot varno izvorno državo, ne more presoditi, ali je Maroko varen za tožnika, ki se obravnava kot mladoletnik in ki smiselno zatrjuje strah pred krvnim maščevanjem.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in dokazi - subjektivni elementi (razlogi) prošnje - izjava stranke
Izjava stranke je lahko dokaz že po določbah 188. člena ZUP, še posebej pa je to določeno v ZMZ-1, kjer se glede obstoja subjektivnih okoliščin za mednarodno zaščito odloča predvsem na podlagi izjav strank, če je izkazana splošna verodostojnost stranke (21. člen ZMZ-1) in njene izjave niso nekonsistentne, protislovne, malo verjetne oziroma v nasprotju z informacijami v izvorni državi. Smiselno enako velja tudi za postopke za dovolitev vložitve ponovne prošnje za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - preganjanje zaradi narodnosti in vere - nekonsistentnost izjav - pravica do izjave - prekluzija
Ne ZMZ-1 ne Procesna direktiva II, ne zahtevata, da bi morali biti vsi razlogi za mednarodno zaščito podani že ob prvem stiku s policijo ali v lastnoročno napisani izjavi.
Toženka je na podlagi odgovorov tožnika, ki jih ni štela za pravilne (ne da bi jih preverila glede na splošne informacije o državi) preuranjeno sklepala, da tožnik ni verodostojen. S tem, ko tožniku ni dala možnosti, da se izreče o po njenem ugotovljenih neskladjih v zvezi s postavljenimi vprašanji, pa je prekršila pravico tožnika do izjave v postopku in s tem pravico do enakosti v postopku.
Če je toženka menila, da obstajajo neskladja glede njegove izpovedbe o voditeljih obeh gibanj, bi ga morala z navedenim soočiti, ne pa da je na podlagi ugotovljenih neskladjih (preuranjeno) sklepala o tem, da tožnik ni pripadnik gibanja Mossab. S tem je toženka prekršila tožnikovo pravico do izjave v postopku in s tem pravico do enakosti v postopku.
Toženka v izpodbijani odločbi tudi ugotavlja, da jezik Igbo ni tožnikov materni jezik, kar je ugotovila s preskusom tako, da je moral tožnik prevajati besedilo iz Igbo jezika v angleščino. Pri tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po kakšnem postopku je ugotovila, da tožnik ni dovolj dobro prevedel besedila. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali uradna oseba sama razpolaga s strokovnim znanjem Igbo jezika ali je prevod tožnika dala oceniti izvedencu za Igbo jezik.
Toženka pa se je tudi pri presoji upravičenosti tožnikovega statusa subsidiarne zaščite oprla na dokumente oziroma poročila o izvorni državi, ki jih v izpodbijani odločbi navaja z označbo internetnih virov le-teh in ugotavlja, da tožnik ob vrnitvi v izvorno državo ne bo soočen z resno škodo, kot jo določa 2. alineja 28. člena ZMZ-1. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je s tem storila bistveno kršitev postopka, saj s temi informacijami ni bil seznanjen pred izdajo sodbe, da bi se do njih opredelil, s tem pa mu je bila kršena pravica do izjave.
ZVis člen 10, 52, 52/1, 55, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 213, 214, 215, 218, 220a, 222.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Iz obrazložitve odločbe prve stopnje ne izhaja, kako je organ izvajal svojo avtonomno akademsko presojo dela tožeče stranke ter njenih strokovnih in pedagoških usposobljenosti, kar pomeni, da obrazložitev ne ustreza s strani Univerze postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja. Obenem je s tem kršila tudi določbo 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe.
Iz odločbe ni razvidno, da bi bila tožeča stranka s pojasnili ŠS seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, da bi se lahko skladno z načelom zaslišanja stranke do njih opredelila. Organ prve stopnje bi moral tožeči stranki dati možnost, da se opredeli do pojasnil ŠS, pri svoji odločitvi nato upoštevati pripombe tožeče stranke na mnenje ŠS (in morebitne dodatne pripombe na pojasnila ŠS), ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti, zakaj sledi pri svoji odločitvi bodisi mnenju ŠS ali mnenju tožeče stranke.
Čeprav je tožena stranka avtonomna pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, mora v postopku upoštevati vsaj osnovne procesne pravice strank. Ena od teh pravic je pravica do obrazložitve odločbe. Senat fakultete sicer lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic. V okvir te pravice pa sodi tudi pravica do obrazložene odločitve.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/4, 34. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 9/4. ZSVarPre člen 21, 21/1.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pravno relevantna dejstva - periodični dohodek - prepoved razpolaganja - denarna sredstva - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka je v konkretnem primeru imela obveznost, da bi tožnico seznanila z okoliščinami in dejstvi glede (ne)zmožnosti razpolaganja oziroma da bi jo seznanila z uspehom dokazovanja, da bi se o tem lahko izrekla pred izdajo upravne odločbe in da bi v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po določilu prvega odstavka 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenka ostala brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Tožnica naj bi ostala brez lastnega dohodka že v mesecu oktobru oziroma tožena stranka te okoliščine v ugotovitvenem postopku ni razčiščevala, pa bi morala za zakonito in pravilno odločitev.