• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>
  • 141.
    VSK sodba I Cpg 162/2004
    12.5.2005
    pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01104
    ZPPCP člen 51. ZOR člen 130, 130.
    prevozna pogodba - odstop od pogodbe
    Pravica tožene stranke je bila, da lahko odstopi od pogodbe, potem ko je prejela tožnikovo sporočilo, da prevoza ne bo opravil na dan, ko mu je tožena stranka to naročila, ampak šele kasneje. Vendar pa 130. čl. ZOR določa, da upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti razdira pogodbo, mora to nemudoma sporočiti dolžniku.

     
  • 142.
    VSL sklep I Kp 1186/2004
    12.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22651
    KZ člen 3, 311, 3, 311.
    uporaba milejšega zakona
    Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ugodil predlogu

    predsednice senata ter ni dopustil obtožnice in kazenski postopek

    zoper obdolženca ustavil, saj opisa dejanja v obtožnici ni mogoče

    umestiti pod nobeno določbo noveliranega člena 311 KZ ter je zato

    potrebno šteti, da je ne glede na višje zagrožene kazni novi zakon za

    storilca milejši. Državno tožilstvo je namreč obdolžencu očitalo, da

    je 7.4.2004 poskusil iz koristoljubnosti v sostorilstvu z neznanimi

    storilci spraviti čez mejo dve osebi. S tem je sicer izpolnil vse

    zakonite znake poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez

    državno mejo po II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členom 22 in 25 KZ,

    ki je veljal do 5.5.2004, ne pa tudi znake katerekoli oblike

    istovrstnega kaznivega dejanja, kot so opredeljene v novelirani

    določbi 311. člena KZ. Zmotna je namreč ocena državne tožilke, da je

    mogoče opisano ravnanje obdolženca subsumirati pod določbo III. odst.

    311. člena noveliranega zakona, saj očitka v obtožbi, da je

    obdolženec poskusil spraviti čez mejo dve osebi, ni mogoče umestiti

    pod zakonsko dikcijo o "ukvarjanju", "nezakonitem spravljanju",

    "prevažanju po ozemlju" ali "pomaganju pri skrivanju", kakor tudi ne

    pod zakonski znak enkratnega dejanja spravljanja skupine tujcev čez

    mejo ali ozemlje države, saj po veljavni sodni praksi dve osebi ni

    mogoče šteti za skupino. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo

    državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

     
  • 143.
    VSL sklep I Cpg 356/2005
    12.5.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL05553
    ZIL člen 123, 123.
    začasna odredba - blagovna znamka - nenadomestljiva škoda
    Določba točke b 1. odst. 135. čl. ZIL predpostavlja kot pogoj za

    izdajo začasne odredbe možnost nastanka škode, ki pa mora biti

    "nenadomestljiva". Da bi bil navedeni pogoj izpolnjen, bi morala

    tožeča stranka najprej in vsaj zatrjevati konkretna dejstva in

    okoliščine, s katerimi bi utemeljevala prav "nenadomestljivost"

    zatrjevane škode. Trditi bi torej morala, zakaj je škoda, ki bi ji

    lahko nastala zaradi zatrjevane kršitve, zanjo nenadomestljiva. S

    svojimi trditvami pa je utemeljevala zgolj možnost nastanka škode.

     
  • 144.
    VSL sklep II Cp 2188/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49974
    ZIZ člen 170, 270, 270/2, 170, 270, 270/2. OZ člen 528, 528/1, 528, 528/1.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine

    nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica

    razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi

    predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

    170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega

    sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.

    predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih

    pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je

    dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi

    takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na

    nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri

    izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi

    odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki

    nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna

    praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja

    F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne

    omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima

    menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo

    odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno

    pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,

    da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil

    lastninsko pravico.

     
  • 145.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 146.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 147.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 148.
    VSL sklep III Cp 1628/2005
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0048549
    ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
    sodni penali
    Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

    izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

    za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

    penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

    člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

    danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

    sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

    upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

    morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

    izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

    neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

    s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

    ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

    je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

    nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

    odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

    izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

    javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

    če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

    odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

    izdano v pravdnem postopku.

     
  • 149.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 150.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 151.
    VSL sodba II Cp 1103/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50197
    OZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ara - vrnitev dvojne are
    Ker toženka ni dokazala, da je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna

    tožnica, ki je prejela aro, ni upravičena do povrnitve dvojne are.

     
  • 152.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 153.
    VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50073
    ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.
    premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija
    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

    manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

    gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

    nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

    vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

    podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

    prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

    stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

    zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

    uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

    pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

    in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

    nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

    toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

    4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

    odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

    stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

    stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

    zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

    (DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

    avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

    naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

    člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

    avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

    člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

    avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

    pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

    določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

    lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

    del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

    ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

    njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

    premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

    nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

    na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

    je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

    gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

    da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

    neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

    zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

    zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

    nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

    časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

    del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

    povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

    prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

    toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

    tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

    na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

    tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

    pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

    339. člena ZPP).

     
  • 154.
    VSL sodba II Cp 597/2005
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50207
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina
    Oškodovancu je bila prisojena odškodnina za 55 dni trajajoč pripor v

    znesku 3.000.000,00 SIT.

     
  • 155.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 156.
    VSL sodba II Cp 826/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50947
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - denarna odškodnina
    Tožeča stranka je zaradi zloma podlahtnice v levem zapestj trpela 3

    dni stalne hude bolečine, dva tedna srednje hude bolečine, štiri

    tedne občasne zmerne in lahke bolečine. Ob izvajanju fizioterapije

    (10 dni) so se boleine okrepile do srednje intenzivnosti, lahke pa je

    občutila ob vsakem razgibavanju nekaj mesecev. Tudi še sedaj ima

    občasne lažje bolečine pri poskusih večje obremenitve. Tožeča stranka

    je imela naslednje nevšečnosti: uravnavanje zlomljenega zapestja v

    lokalni anesteziji, 6 tednov mavec, obiskovanje specialistov (10 krat

    kirurga, ortopeda, plastika, specialistke medicine dela),

    fizioterapije (10 krat), rentgensko slikanje (4 krat), jemanje

    analgetikov (14 dni). Upoštevaje stopnjo in trajanje telesnih bolečin

    in nevšečnosti med zdravljenjem je tožeča stranka upravičena do

    odškodnine za telesne bolečine v znesku 1.200.000,00 SIT. Upoštevaje,

    da je tožeča stranka levičar, zlasti pa, da zaradi obravnavane

    nesreče pri delu (zlom podlahtnice v levem zapestju) svojega poklica

    sekača ne more več opravljati, temveč se mora zadovoljiti z delom pri

    gojenju dreves, za le to pa se tudi ahteva ifzično moč rok in se

    torej tožeča stranka obremenitvam levice in posledično bolečinam ne

    morei zogniti, in upoštevaje, ds je pred tožečo stranko še približno

    polovica delovne dobe (ob sojenju na prvi stopnji stara 42 let) ter

    da je omejena tudi pri drugih običajnih domačih delih, pri katerih

    mora uporabljati roke, je odškodnina v višini 2.550.000,00 SIT za

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti

    primerljiva z odškodninami za podobne primere. To pa kljub temu, da

    tožeča stranka do poškodbe ni imela posebnih hobijev niti se posebej

    ni ukvarjala s športom.

     
  • 157.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 158.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 159.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 160.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>