Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno (998. člen ZOR). Pri meničnem poroštvu pa zadostuje navedba "porok" oz. "per aval" in njegov podpis na menici za veljavno poroštveno izjavo.
S pogodbo se je za višino obrestne mere zamudnih obresti mogoče dogovoriti šele po novem Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št. 45/95), ki velja od 4.8.1995. II. odstavek 277. člena ZOR višje zamudne obresti dopušča v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti bila višja od obrestne mere zamudnih obresti (II. odstavek 277. člena ZOR). Za višino obrestne mere, oz. za pogodbene obresti, pa se je mogoče dogovoriti le pri kreditnih razmerjih.
Pri mednarodnem cestnem prevozu blaga se primarno uporablja Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR), ki pa nima izrecnih določil o plačniku prevoza. Tako 648. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot 34. člen še sedaj veljavnega Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur.l. SFRJ št. 2/74) pa kot zavezanca za plačilo po pogodbi o prevozu blaga določata pošiljatelja in ne naročnika (cit. zakon oba v 5. členu še posebej definira). Pošiljatelj lahko, če v prevozni pogodbi plačnik ni določen, plačilo prevoza prenese na prevzemnika, in sicer tako, da v vozni list o plačniku ne napiše ničesar, saj se potem domneva, da bo prevoznino plačal prevzemnik (670. člen ZOR in 13. člen CMR).
"Slučajna " pomota, da je upnik za prodano živino izstavil račun najprej insolventnemu dolžniku, da je slednji naročil s "cesijsko" pogodbo svoji hčerinski firmi, da naj prav ta račun plača upniku - čeprav je slednji izstavil novi račun na naslov te hčerinske firme, kaže na znano obliko poslovanja firm, ki imajo blokiran žiro račun. Če bi toženka ne bila upnik, ker ni bilo blagovnega toka med njo in tožečo stranko, bi pomenili obe pogodbi in nakazilo - darilo stečajnega dolžnika, ki je prav tako izpodbojno po 126. členu ZPPSL.
ZPPSL člen 125, 137, 137/2, 137/2-2, 125, 137, 137/2, 137/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - pobotanje terjatev kot veljavna oblika plačila - plačilni promet pravnih oseb - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Do 4.3.1995 se je uporabljalo in je veljalo Navodilo o enotnem načinu dela v SDK pri uporabi predpisov o medsebojnem plačevanju terjatev in obveznosti - zamenjalo ga je novo Navodilo (Ur.l.RS štev. 9/95). Po obeh Navodilih sta biv. SDK oz. sedaj Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje spremljali plačilni promet pravnih oseb. Po določilu takrat veljavnega 12. člena Zakona o finančnem poslovanju (Ur.l. SFRJ 10/89 in sl.) je bilo ( in je še vedno) pobotanje terjatev veljavna oblika plačila - SDK oz. sedaj Agencija, pa ga evidentira in o takem plačilu obvesti svoje komitente z obrazcem štev. 42.
Sodišče prve stopnje mora ob ugotovitvi odločilnih dejstev oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca v prometu, ugotoviti v čem je bila podana protipravnost njunega ravnanja in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. V kolikor tovrstne elemente škodnega ravnanja ugotovi tudi na strani tožnika kot oškodovanca, mora oceniti velikost njegovega prispevnega deleža pri nastanku obravnavane škode.
Če na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo v gospodarskem sporu ne pride nobena od pravilno povabljenih pravdnih strank, se šteje, da je tožba umaknjena, tudi če so bili sicer izpolnjeni pogoji, da bi sodišče lahko izdalo sodbo brez razpisa naroka.
Sodbe, ki opisno ugotavlja na katerem delu parcele je upnik pridobil lastninsko pravico in ki dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izstaviti listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos priposestvovanega dela parcele na ime upnika, ker naj bi sicer tako listino nadomestila sodba, ni mogoče izvršiti brez geodetske izmere. Zato tudi sodba sama zemljiškoknjižne listine ne more nadomestiti, preden je opravljena geodetska izmera, to pa upnik lahko doseže v izvršilnem postopku, v katerem bo moral, glede na to, da dolžniku s sodbo geodetska odmera ni bila naložena, sam nositi stroške odmere.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predlog predsednika senata za prenos stvarne pristojnosti in posledično pretrganje zastaranja
Predlog predsednika senata za prenos stvarne pristojnosti na podlagi 36.čl. ZKP je šteti za procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja v smislu 3.odst. 112.čl. KZ in tedaj kot tako zastaranje tudi pretrga.
stečaj - pravočasen ugovor k osnutku glavne razdelitve
Čeprav je pritožnik šele v pritožbenem postopku obvestil stečajni senat o odkupu terjatve, se šteje, da je s tem pridobil status stečajnega upnika in pravico do vložitve pravnih sredstev zoper odločbe stečajnega senata (prej je o odkupu obvestil le stečajnega upravitelja).
Svoje ugovore k osnutku glavne razdelitve stečajne mase lahko upniki navajajo samo na naroku za obravnavanje osnutka, na katerem o podanih ugovorih odloči stečajni senat s sklepom o glavni razdelitvi (165. člen ZPPSL).
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZNP člen 136, 136/3, 136, 136/3.
postopek za ureditev meje - zadnja mirna posest - bistvena kršitev določb postopka
Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, če iz razlogov sklepa o ureditvi meje na podlagi zadnje mirne posesti ni mogoče razbrati, koliko časa je trajala zadnja mirna posest.
Litispendenca je podana tudi, če se izpraznitev poslovnega prostora v obeh pravdah ne zahteva iz istega odpovednega razloga (v prvi pravdi se uveljavlja neveljavnost najemne pogodbe, v drugi pravdi pa je kot pravni temelj naveden 122. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS št. 67/93).
V členu 104 ZPP je izrecno določeno, da morajo stranke in drugi udeleženci v postopku podajati sodišču svoje tožbe, pritožbe in druge vloge v jeziku naroda ali narodnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Tovrstno določilo ZPP, ki se je prej nanašalo predvsem na pravdne stranke, ki niso pripadale narodu ali narodnostim bivše SFRJ, je glede na nastale ustavotvorne in državotvorne spremembe v Republiki Sloveniji po 25.6.1991 potrebno vnaprej uporabljati tudi za procesne udeležence iz različnih bivših jugoslovanskih republik, enako kot da gre za tuje fizične oziroma pravne osebe kot pravdne stranke.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da obstajajo potrebni elementi za priposestvovanje stvarne služnosti v skladu s čl. 54 Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, potem ko je v dejanskem oziru ugotovilo, da obravnavana služnostna pot obstaja že vse od leta 1954, da so jo uporabljali poleg tožnikov tudi njuni pravni predniki, da to pot uporablja za potrebe svojih zemljišč še več njihovih lastnikov in da niti tožeča stranka niti drugi lastniki sosednjih zemljišč dostopa drugače kot po sporni poti ne bi imeli.
Iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje ter iz izpodbijane sodbe izhaja, da je le-to v zadostni meri preizkusilo samo merilo iz 4. člena, točka 3 pravilnika, ki se nanaša na stanovanjsko površino, oziroma isto merilo iz točke 3, I. zapisnika o točkovanju stanovanjskih razmer in drugih okoliščin prosilca za najem socialnega stanovanja in njegovih družinskih članov, z dne 15.4.1994. Glede ostalih meril ter točkovnika za njihovo vrednotenje iz pravilnika oz. iz že navedenega zapisnika, pa je iz dejstva, da je tožnik zaslišan kot stranka izpovedal, da so bile vse stanovanjske razmere in druge okoliščine točkovane nepravilno in da ni znal ali pa hotel pojasniti, katero merilo ni bilo ovrednoteno, pa bi moralo biti, ali pa katero merilo je bilo premalo ovrednoteno, očitno zaključilo, da so bila ostala merila in točke pravilno uporabljena. Tak zaključek sodišča pa je po mnenju pritožbenega sodišča, posebej ob dejstvu, da je tožnik očitno neuka stranka, vsaj preuranjen. Ob opisani tožnikovi izpovedbi bi mu sodišče moralo iz že navedenega zapisnika predočiti vsako posamično merilo ter število točk s tem v zvezi ter tudi merila, glede katerih tožnik ni dobil nobene točke in na ta način razčiščevati, ali so bila merila ter točke pravilno uporabljena ali ne. Če bi glede posameznih meril in točk ugotovilo, da gre še vedno za odprta vprašanja, bi moralo zaslišati tudi člana komisije, podpisana na že navedenem zapisniku ter po potrebi izvesti tudi druge dokaze, potrebne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Opustitev vročitve dokaznih listin, ki jih ena stranka predloži sodišču na naroku za glavno obravnavo, na katerem ni pravilno povabljene druge stranke, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka (še posebej, če druga stranka ne navede, v čem bi ta opustitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe).
nadomestilo plače - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je bil tožnik ob nastanku invalidnosti zavarovanec iz 23. člena zakona; torej zavarovan za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja, da je bil v času prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zavarovanec iz 17. člena ZPIZ ter da je po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, torej po 25.1.1993, pri tožencu spet pridobil lastnost osebe, zavarovane po 23. členu zakona. Pravno praznino, nastalo s tem, ko zavarovanci iz 23. člena zakona niso navedeni ne v 1. ne v 2. alinei 126. člena zakona, je pravilno zapolnilo s sistemsko razlago določb zakona. Zavarovanci iz 23. člena so zajeti med posebne primere zavarovanja, tako kot zavarovanci iz 21. in 22. člena zakona ter se jim enako kot zavarovancem iz 21., 22. in 24. člena zakona odmeri po izrecni določbi 111. člena zakona nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 50 % od osnove. Zato je razlage pravilno zaključilo, da je potrebno zavarovance iz 23. člena zakona tudi glede odmere nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev obravnavati enako kot zavarovance iz 21. in 22. člena zakona in jim torej nadomestilo odmeriti po 2. alinei 126. člena v višini 50 % od osnove, ne pa po 1. alinei, za kar se zavzema tudi v postopku pred sodiščem tožnik.
ZPP (1977) člen 288, 288/2, 288, 288/2. ZOR člen 117, 117.
odpoved pravice do ugovora - pravnomočnost odločbe delodajalca - rok za izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi - procesna predpostavka
Če vsebuje odločba delodajalca pravilen pravni pouk, postane z iztekom ugovornega roka pravnomočna, tudi če se je tožnik ob sprejemu odločbe nezakonito odpovedal pravici do ugovora, pa tekom ugovornega roka ugovora dejansko ni vložil. Če relevantno vsebino pogodbe istočasno v celoti pokriva pravnomočna odločba delodajalca, tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi zaradi zatrjevanih napak volje pri podpisu pogodbe.
ZPP (1977) člen 254, 254/2-7, 254, 254/2-7. ZDSS člen 18, 18/1, 18/2, 18, 18/1, 18/2.
pasivna legitimacija - vabilo na glavno obravnavo
Ob spremembi označbe tožene stranke v smislu določb 18. člena ZDSS mora sodišče poskrbeti, da je na obravnavo vabljena v spremembi označbe opredeljena tožena stranka, sicer je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 254. člena ZPP.