dopuščena revizija - pridržek lastninske pravice - razširjen pridržek lastninske pravice - prodajna pogodba - posojilna pogodba - plačilo obveznosti
Ena izmed posebnih oblik pridržka lastninske pravice je t. i. razširjen pridržek lastninske pravice, pri katerem lastninska pravica ostane pri prodajalcu tudi po plačilu kupnine vse do poplačila drugih prodajalčevih terjatev do kupca, ki jih obsega dogovor med pogodbenima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4002924
OZ člen 20, 20/2, 33, 33/2, 51, 51/3, 52, 105, 105/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor na pritožbo - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - glavna pogodba - predpogodba - obličnost - pisna oblika - rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka
Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). Predpisi o obliki glavne pogodbe pa veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe (drugi odstavek 33. člena OZ). Dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev glavne obveznosti tožene stranke iz predpogodbe v konkretnem primeru ne predstavlja dogovora o stranskih točkah pogodbe (tretji odstavek 51. člena OZ).
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče utemeljeno zaključilo, da je tožnica hujšo kršitev pogodbenih obveznosti storila naklepoma. Tožnica je blago, ki bi ga morala po predpisanem postopku in s predpisanimi dokumenti predati v uničenje, dala tretjemu, da bi ga ta uporabil za prehrano živali, tako da ga je pozvala naj pride po blago in mu je blago tudi pomagala naložiti v kombi. Tožnica je vedela, kako bi morala ravnati, pa je kljub temu ravnala v nasprotju s svojimi obveznostmi, kar pomeni, da se je zavedala kršitve. Tožnica se je zavedala svojega dejanja in ga je hotela storiti.
OZ člen 164, 164/1, 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipravnost - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da je namen odškodninske odgovornosti v vzpostavitvi stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe (glej prvi odstavek 164. člena OZ, in tretji odstavek 168. člena OZ). Tožeča stranka pa zahteva povrnitev škode, ki je ne bi utrpela, če bi obveljalo protipravno stanje. Povrnitve takšne škode pa ne more uspešno zahtevati.
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno unovčitev, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno, lahko določeni pogoji dokumentarne narave. Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listne po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.
Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se bager v času nesreče ni premikal oziroma se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval. Da ni moglo iti za večji (relativno konstantni) premik med dvema točkama, je razvidno tudi iz ugotovitve, da je šlo za delo v tunelu z malo manevrskega prostora. To pomeni, da je šlo za funkcijsko obratovanje bagra, ki se načeloma izvaja v mirovanju, pri čemer pa ni izključen določen minimalen premik, ki je potreben za tako obratovanje. Tak premik pa ne utemeljuje izključitve kritja po 9. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.
Očitno občutljivi oziroma zaupni so tisti podatki, ki delodajalcu omogočajo konkurenčni položaj. V primeru medijske dejavnosti to pomeni, da medijska hiša, ki razpolaga z informacijami, za katere obstaja veliki interes javnosti po njihovem razkritju, te informacije tudi prva objavi in po lastni presoji tudi ohrani vir informacij. Podatki, vsebovani v diplomatski depeši, so bili takšnega značaja in interes tožene stranke, da jih objavi prva ter vir ohrani tudi za morebitne nadaljnje objave, je bil očitno izkazan. To je moralo biti tožniku, kot dolgoletnemu novinarju, znano.
Revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvami, da je bilo tožnikovo ravnanje s sporno diplomatsko depešo za toženo stranko obremenjujoče v zvezi s pridobivanjem bodočih informacij in moteče tudi za notranja razmerja pri toženi stranki, tako da so bile podane okoliščine za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - trajanje poskusnega dela
Če je za izpolnjevanje nalog delovnega mesta potrebno znanje tujih jezikov, delodajalec pa že po treh dneh ugotovi, da jih delavec ne obvlada v takšni meri, da bi svoje delovne obveznosti lahko izpolnjeval v skladu z njegovimi pričakovanji, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan čakati do poteka poskusne dobe oziroma vsaj polovice le-te.
dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - nedovoljen primerek - uporaba računalniškega programa
ZASP ne vsebuje definicije »nedovoljenega primerka«, vendar pa je pri opredelitvi pojma mogoče izhajati iz namena posebnega varstva iz 116. člena ZASP, ki je v učinkovitem preprečevanju računalniškega piratstva. Sankcioniranje same posesti primerka programa, pridobljenega brez pravne podlage, namreč imetnikom avtorskih pravic olajšuje uveljavljanje njihovih pravic, saj ni relevantno, na kakšen način, od koga, za kakšno protivrednost in za kakšen namen je posestnik (nezakonito) prišel do nedovoljenega primerka.
Toženka je računalniški program oziroma licenco za njegovo uporabo pridobila na podlagi najemne pogodbe, torej ni šlo za nezakonit (»piratski«) primerek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - starševstvo - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov v obdobju zadnjih treh let, ki je bil ključen kriterij za izbiro presežnega delavca, upoštevala tudi čas, ko je bil delavec odsoten z dela. Vse delavce je za čas odsotnosti ocenila s količnikom 1 (delo v skladu s pričakovanji oz. povprečno), ne glede na to, kakšne so bile njihove ocene delovne uspešnosti v obdobjih, ko so bili prisotni na delu. Končni seštevek v tem primeru ni odraz delavčeve delovne uspešnosti, temveč posledica odsotnosti z dela. Pri uporabi kriterija na opisan način gre zato dejansko za navidez nevtralen kriterij, ki lahko delavce, ki so odsotni z dela zaradi starševskega dopusta (ali kakršnegakoli drugega razloga), postavi v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi delavci, ki odsotnosti z dela zaradi izrabe starševskega dopusta ne koristijo.
ZDR-1 člen 75/1. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem
V obravnavanem primeru so izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca.
Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi pravnomočno odpovedana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celoto. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Gre za ustaljeno sodno prakso na podlagi prej veljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave
Zaradi nedopustnega spreminjanja dejanskega stanja na seji senata revizija sodišču druge stopnje utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je s tem, da je samo, brez pritožbene obravnave, ugotavljalo odločilna dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo, poseglo v pravico tožene stranke do izjave, zato je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
plačilo razlike plače - prevedba - določitev nepravilnega delovnega mesta - nepodpisan aneks k pogodbi o zaposlitvi - plačilo po dejanskem delu
Tožena stranka je z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda.
Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti je ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno.
Nedopustnost nagibov, zaradi katerih sta stranki sklenili Pogodbo, je treba presojati glede na okoliščine, ki so obstajale v trenutku sklepanja pogodbe in ne kasneje. Nagib namreč ne more postati nedopusten zaradi okoliščin, ki se pokažejo po sklenitvi pogodbe, temveč mora biti nedopusten že v fazi njenega sklepanja.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 226, 226/4, 371, 371/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - posebna stečajna masa - stroški unovčevanja posebne stečajne mase - posebna razdelitvena stečajna masa
Upnik plačila svojih terjatev (namenjenih za objekte, zemljišča, premičnine, ki sicer predstavljajo stroške stečajnega postopka) iz posebne stečajne mase, to je iz kupnine za prodane nepremičnine, ne more prejeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev uradne listine - lažno prikazovanje nadur - rok za izredno odpoved
Sodišče je prepričljivo zavrnilo tožnikove navedbe, da je v spornem uradnem zaznamku zgolj pomotoma ali iz malomarnosti navedel, da gre za zaznamek osebnega razgovora z občanko na njenem naslovu v Mariboru, češ da naj bi bil tožnik v časovni stiski in da naj bi uradni zaznamek sestavil po vzorcu. Ugotovilo je, da tožnik in sodelavec tega dne razgovora v Mariboru nista opravila in da gre torej za vpis lažne vsebine, kar je tožnik lahko storil le naklepno.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 159. ZPIZVZ člen 2, 7, 8. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pavšalna pokojninska osnova - višina pokojnine
Revizija pri opredelitvi višine pokojninske osnove zmotno izhaja iz zakonsko predvidene plače v JLA glede na današnje povprečne dohodke v RS v novi valuti (ne da bi se v izračunu ustrezno upoštevalo spremenjene časovne in ekonomske okoliščine) s sklicevanjem na določbe Zakona o službi v oboroženih silah, ki so za tedanje uslužbence JLA določale višino plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - huda malomarnost - kršitev storjena v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne pomeni ovire za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi kršitev, storjenih v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj subjektivnega in objektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo.