izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
V šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP je bilo določeno, da v primeru, da je pravna oseba ob njenem izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Navedena določba 442. člena je bila v povzeti verziji vnesena v ZFPPIPP z novelo A. Pred tem je zakon kot aktivne opredeljeval le tiste družbenike, ki so imeli položaj družbenika ob prenehanju družbe in so imeli možnost vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane pravne osebe pred njenim prenehanjem. Z novelo A je bila s spremembo šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP odgovornost aktivnih družbenikov razširjena tudi na osebe, ki so imele položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav ga ob izbrisu družbe niso imele več. Ti družbeniki pa odgovarjajo le za tiste obveznosti, ki so nastale do takrat, ko jim je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti v razmerju do upnikov odgovarjajo solidarno skupaj z družbeniki, ki so imeli položaj aktivnega družbenika ob izbrisu družbe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006815
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/2. ZPP člen 325.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - utemeljen razlog - učitelj - primerljivi delavci - diskriminacija - dopolnilna sodba
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu enega učitelja matematike, medtem ko je A. A. zasedala delovno mesto pomočnika ravnatelja. Navedeni delovni mesti nista primerljivi, saj je pomočnik ravnatelja vodstveni delavec šole, ki za razliko od učitelja praviloma opravlja vodstvene naloge. Dejstvo, da ima lahko pomočnik ravnatelja v okviru svoje delovne obveznosti tudi določeno število ur pouka ter da je A. A. to obveznost izpolnila s poučevanjem zgolj treh ur matematike tedensko, ne zadostuje za zaključek, da gre za primerljivi deli. Nepravilno je tudi stališče tožnice, da bi se morala kategorija primerljivih delavcev razširiti na najširši krog potencialnih kandidatov, katerim je skupni imenovalec dejanska ali potencialna možnost poučevanja matematike. To bi pomenilo, da bi lahko bila pogodba o zaposlitvi odpovedana delavcu, ki dejansko opravlja delo na drugem delovnem mestu, čeprav se potreba po njegovem delu ni v ničemer spremenila, kar ni sprejemljivo.
pooblastilo za sklenitev pogodbe - oblika pooblastila - konkludentna dejanja - zastopanje stranke - dokazovanje - zaslišanje priče
Za pooblastilo zakon ne zahteva posebne oblike. Lahko je dano pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji. Izjema je določena le za pravne posle, za katere zakon predpisuje posebno obličnost. V tem primeru zahteva po obličnosti velja tudi za pooblastilo.
Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o preklicu veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč postane pravnomočna z odpravo odločitve vložniku pritožbe.(Pravilna) vročitev bi lahko bila odločilna zgolj glede začetka teka roka za vložitev morebitnega izrednega pravnega sredstva, ne pa tudi za zagotovitev nespremenljivosti odločbe ter prve možnosti seznanitve z njeno vsebino, ki se zahteva za nastop pravnomočnosti.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 7, 212, 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - materialno dokazno breme - odpoved delodajalca - trditveno in dokazno breme v delovnem sporu
V skladu s 7. in 212. členom ZPP mora delavec v procesni vlogi tožnika navesti dejstva, iz katerih izhaja pravna posledica, ki je zanj ugodna, da se lahko šteje tožbeni zahtevek za pravno sklepčnega na ravni podanih tožbenih trditev. Samo v okviru sklepčnih trditev, iz katerih izhaja možnost ugoditve tožbenemu zahtevku (če se izkažejo zatrjevana dejstva na podlagi izvedenih dokazov za resnična), je sodišče dolžno voditi postopek.
Sodišče druge stopnje, sklicujoč se na drugi odstavek 82. člena ZDR, ni upoštevalo, da je tožnik v postopku na prvi in drugi stopnji napadal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le glede obstoja odpovednega razloga (tj. glede uporabe 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR). V teh okvirih se je (pravilno) gibala presoja sodišča prve stopnje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravica do poštenega postopka – pravica do izjave - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe – načelo kontradiktornosti
Prekrškovni organ sicer brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku in kršitelju pred izdajo plačilnega naloga omogoči, da se o tem izjavi. Vendar pa je dolžnost sodišča, da pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveri, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti. Šele z vložitvijo zahteve za sodno varstvo se namreč vzpostavi polna kontradiktornost postopka, zato mora sodišče o tem obvestiti storilca, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu mora opis posredovati, hkrati pa mora storilca seznaniti, kje in kdaj lahko pregleda spise zadeve, ga poučiti po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 ter mu določiti rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in zahteve.
dopuščena revizija - izpraznitev poslovnih prostorov - predpogodba - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najemne pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili glavno pogodbo (prvi odstavek 33. člena OZ). Predmet izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba je praviloma sklenjena kot samostojna pogodba, upoštevaje pogodbeno svobodo pa je lahko tudi del druge pogodbe. Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe samo eno stranko ali pa obe.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 226, 226/4, 371, 371/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - posebna stečajna masa - stroški unovčevanja posebne stečajne mase - posebna razdelitvena stečajna masa
Upnik plačila svojih terjatev (namenjenih za objekte, zemljišča, premičnine, ki sicer predstavljajo stroške stečajnega postopka) iz posebne stečajne mase, to je iz kupnine za prodane nepremičnine, ne more prejeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev uradne listine - lažno prikazovanje nadur - rok za izredno odpoved
Sodišče je prepričljivo zavrnilo tožnikove navedbe, da je v spornem uradnem zaznamku zgolj pomotoma ali iz malomarnosti navedel, da gre za zaznamek osebnega razgovora z občanko na njenem naslovu v Mariboru, češ da naj bi bil tožnik v časovni stiski in da naj bi uradni zaznamek sestavil po vzorcu. Ugotovilo je, da tožnik in sodelavec tega dne razgovora v Mariboru nista opravila in da gre torej za vpis lažne vsebine, kar je tožnik lahko storil le naklepno.
Nedopustnost nagibov, zaradi katerih sta stranki sklenili Pogodbo, je treba presojati glede na okoliščine, ki so obstajale v trenutku sklepanja pogodbe in ne kasneje. Nagib namreč ne more postati nedopusten zaradi okoliščin, ki se pokažejo po sklenitvi pogodbe, temveč mora biti nedopusten že v fazi njenega sklepanja.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 159. ZPIZVZ člen 2, 7, 8. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pavšalna pokojninska osnova - višina pokojnine
Revizija pri opredelitvi višine pokojninske osnove zmotno izhaja iz zakonsko predvidene plače v JLA glede na današnje povprečne dohodke v RS v novi valuti (ne da bi se v izračunu ustrezno upoštevalo spremenjene časovne in ekonomske okoliščine) s sklicevanjem na določbe Zakona o službi v oboroženih silah, ki so za tedanje uslužbence JLA določale višino plače.
ZDR-1 člen 75/1. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem
V obravnavanem primeru so izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca.
Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi pravnomočno odpovedana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot celoto. Če delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe, je obseg varstva omejen in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Gre za ustaljeno sodno prakso na podlagi prej veljavnega ZDR, ki je bila glede na tedaj veljavne zakonske določbe pravilna.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne more predstavljati trpinčenja tožnice. Posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote sodišče ni opravilo.
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnica zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave
Zaradi nedopustnega spreminjanja dejanskega stanja na seji senata revizija sodišču druge stopnje utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je s tem, da je samo, brez pritožbene obravnave, ugotavljalo odločilna dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo, poseglo v pravico tožene stranke do izjave, zato je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
plačilo razlike plače - prevedba - določitev nepravilnega delovnega mesta - nepodpisan aneks k pogodbi o zaposlitvi - plačilo po dejanskem delu
Tožena stranka je z določitvijo drugega delovnega mesta in plačnega razreda dejansko izvedla prevedbo tožnikove plače oz. določila njegovo plačo v novem plačnem sistemu. Zato je potrebno pri presoji, ali je bila tožnikova plača ob prehodu na nov plačni sistem določena pravilno, na opisan način izvedeno prevedbo presojati celovito, tako glede določitve delovnega mesta, kot plačnega razreda.
Nepravilno je stališče sodišč, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2010 utemeljeno štela za veljavno sklenjeno, čeprav jo tožnik ni podpisal. Pogodba o zaposlitvi, ki je ne podpišeta obe stranki, ni veljavno sklenjena, niti je ni mogoče šteti za veljavno sklenjeno.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče utemeljeno zaključilo, da je tožnica hujšo kršitev pogodbenih obveznosti storila naklepoma. Tožnica je blago, ki bi ga morala po predpisanem postopku in s predpisanimi dokumenti predati v uničenje, dala tretjemu, da bi ga ta uporabil za prehrano živali, tako da ga je pozvala naj pride po blago in mu je blago tudi pomagala naložiti v kombi. Tožnica je vedela, kako bi morala ravnati, pa je kljub temu ravnala v nasprotju s svojimi obveznostmi, kar pomeni, da se je zavedala kršitve. Tožnica se je zavedala svojega dejanja in ga je hotela storiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - trajanje poskusnega dela
Če je za izpolnjevanje nalog delovnega mesta potrebno znanje tujih jezikov, delodajalec pa že po treh dneh ugotovi, da jih delavec ne obvlada v takšni meri, da bi svoje delovne obveznosti lahko izpolnjeval v skladu z njegovimi pričakovanji, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan čakati do poteka poskusne dobe oziroma vsaj polovice le-te.
dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - nedovoljen primerek - uporaba računalniškega programa
ZASP ne vsebuje definicije »nedovoljenega primerka«, vendar pa je pri opredelitvi pojma mogoče izhajati iz namena posebnega varstva iz 116. člena ZASP, ki je v učinkovitem preprečevanju računalniškega piratstva. Sankcioniranje same posesti primerka programa, pridobljenega brez pravne podlage, namreč imetnikom avtorskih pravic olajšuje uveljavljanje njihovih pravic, saj ni relevantno, na kakšen način, od koga, za kakšno protivrednost in za kakšen namen je posestnik (nezakonito) prišel do nedovoljenega primerka.
Toženka je računalniški program oziroma licenco za njegovo uporabo pridobila na podlagi najemne pogodbe, torej ni šlo za nezakonit (»piratski«) primerek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - starševstvo - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov v obdobju zadnjih treh let, ki je bil ključen kriterij za izbiro presežnega delavca, upoštevala tudi čas, ko je bil delavec odsoten z dela. Vse delavce je za čas odsotnosti ocenila s količnikom 1 (delo v skladu s pričakovanji oz. povprečno), ne glede na to, kakšne so bile njihove ocene delovne uspešnosti v obdobjih, ko so bili prisotni na delu. Končni seštevek v tem primeru ni odraz delavčeve delovne uspešnosti, temveč posledica odsotnosti z dela. Pri uporabi kriterija na opisan način gre zato dejansko za navidez nevtralen kriterij, ki lahko delavce, ki so odsotni z dela zaradi starševskega dopusta (ali kakršnegakoli drugega razloga), postavi v manj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi delavci, ki odsotnosti z dela zaradi izrabe starševskega dopusta ne koristijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - huda malomarnost - kršitev storjena v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne pomeni ovire za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi kršitev, storjenih v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj subjektivnega in objektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo.