ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 53/5, 54, 54/2, 73.
Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo. Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe.
V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana.
Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.
Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - odstop terjatve v zavarovanje - stečaj glavnega izvajalca - nepogodbena odškodninska odgovornost
Že iz samega besedila 631. člena OZ je razvidno, da mora sicer izvajalčeva terjatev izvirati iz istega pravnega posla, kot terjatev podjemnika do izvajalca. Kakšna ožja povezava podjemnikove terjatve z izvajalčevo terjatvijo se glede na 631. člen OZ ne zahteva.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor - jamstveni sklad
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00019493
ZPND člen 19, 22d, 22d/3, 22f, 22f/3. ZPP člen 308, 346, 346/1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - trajanje ukrepa - nesuspenzivnost pritožbe - nesuspenzivno pravno sredstvo - sodna poravnava - zavrženje pritožbe
Ker je izrečenim ukrepom potekla časovna veljavnost in ker sta stranki v postopku njihovega podaljšanja sklenili sodno poravnavo, je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep z dne 14. 11. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje ukrep prepustitve stanovanja, izrečen s sklepom z dne 17. 5. 2018, omejilo na šest mesecev.
Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.
Sodišče prve stopnje se je povsem izognilo presoji, ali je bila izterjevana obveznost v celoti, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, poplačana. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zahtevalo od upnika, da se odzove na obvestilo dolžnikovega dolžnika o realizaciji izvršbe, in na neaktivnost upnika vezalo domnevo, da za izvršbo nima več pravnega interesa, je brez pravne podlage. Upnik ima le pravico, da se o navedenem obvestilu kot procesnem gradivu izjavi, ne pa tudi dolžnost, kot jo je vzpostavilo sodišče prve stopnje skupaj s protipravno sankcijo zaradi morebitne neaktivnosti. V položaju, ko mora ravnati sodišče po uradni dolžnosti, neaktivnost strank nima pomena.
Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
nadomestilo zaradi manjše plače - sprememba predpisa
Po določbi prvega odstavka 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Tožnik je imel priznano pravico po določbah ZPIZ/92 in jo je tudi užival. Skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPIZ/92 se namreč nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačuje od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo. Pri tožniku je sicer prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, vendar pa skladno z novimi omejitvami, kot so mu bile priznane z že citirano sodbo sodišča prve stopnje, še ni začel delati. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage, da bi tožnik ostal brez nadomestila, torej da bi mu že priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu prenehalo, novega nadomestila pa zaradi dejstva, da še ni začel delati skladno z novimi omejitvami, še nima priznanega. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS. Poudarilo je, da ZPIZ-1 (enako tudi ZPIZ-2) govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način za poseg v pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost. V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačevanja nadomestila za invalidnost (oziroma nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu) bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali gre celo za odpoved pogodbe o zaposlitvi) v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
ZUJF člen 167.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4.
nadomestilo za ločeno življenje - javni uslužbenec
Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine, temveč je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljala svoje delo v drugem kraju. Zato ji pravica do nadomestila za ločeno življenje na podlagi 167. člena ZUJF in 4. člena Aneksa h KPND ne pripada in je zahtevek tožnice za nadomestilo za ločeno življenje od 1. 12. 2016 pravilno zavrnjen.
Tožnica je zatrjevala, da ji je nematerialna škoda nastala, ker se mora ukvarjati s sodnimi postopki zaradi protipravnosti toženca, ker išče nekaj, kar nima podlage niti v zakonu niti v konvencijah. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v tožničinem primeru protipravnost ravnanja toženca kot eden izmed nujnih elementov za obstoj civilnega delikta, ni podan, saj tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala protipravnega ravnanja tožene stranke. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravne odločbe pravilne in zakonite. V takšnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 212, 212/1, 212/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 158, 158/1, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - nedenarna obveznost - odločitev o stroških postopka - postopek za določitev sodnih penalov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - standardizirana vloga - elektronska vložitev vloge - nerazumljiva vloga - potrebni stroški za izvršbo - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga - način in čas izpolnitve obveznosti - vrnitev zadeve v nov postopek
Kadar upnik vloži takó standardizirano vlogo kot tudi predlog za izvršbo/določitev sodnih penalov, je treba vsebino zahtevanega pravnega varstva presojati po pisni vlogi, v primeru nejasnosti pa stranko prej pozvati k razjasnitvi zadeve.
Upnik predloga za določitev sodnih penalov ne more vložiti v standardizirani vlogi, če pa jo izpolni, ima na voljo le vlogo z vsebino predloga za izvršbo.
Ali in kdaj je dolžnica izpolnila (vse) obveznosti iz izvršilnega naslova, katerih izpolnitev zahteva upnica, je upoštevaje upničin umik predloga v tem postopku ključno vprašanje za odločitev o priglašenih stroških postopka obeh strank.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - izrek sodnega opomina
Inkriminirane obdolženčeve besede: "Dečko, ima da legneš. Ganjaču te do smrti, imam ja puno para," pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Namreč takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec zaradi neurejenega poslovnega razmerja v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje zgoraj opisane okoliščine obravnavanega primera, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje in telo, ki pri oškodovancu lahko objektivno povzroči občutek ogroženosti in prestrašenosti.
Ker je bilo o spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokrit bolniški stalež vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
začetek postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - načelo materialne resnice - vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa
Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja.
Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja.
V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.