Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12, 12/5.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 16.
institucionalno varstvo - dedni dogovor
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tudi v sporni zadevi postopati po določbah Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Tožnik je sicer res podpisal izjavo, da se zavezuje za teto poskrbeti iz naslova preužitka. Seznanjen je bil, da bo njegov prispevek k doplačilu domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva 140,00 EUR mesečno, kar je v višini najnižjega dodatka za pomoč in postrežbo izplačanega preko ZPIZ‑a. Navedena izjava je bila podana v postopku imenovanja skrbnika za posebni primer za teto. Tožnik je torej v tem postopku oziroma v postopku v zvezi z domsko oskrbo moral skrbeti in varovati njene pravice kot njen skrbnik. Istočasno pa ni mogel varovati svojih pravic, torej pravice do odločitve, koliko je sam dolžan prispevati k domski oskrbi za teto. V tem primeru tudi ne gre za izjavo kot je urejena v petem odstavku 12. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi se tožnik s posebno izjavo skladno z določbami Pravilnika zavezal k celotnemu oziroma delnemu plačilu storitev z izjavo, ki bi jo priložil prošnji. Tega tudi pritožba ne oporeka. Ker torej tožnikove izjave ni mogoče šteti kot izjave, s katero se je zavezal, da bo k domski oskrbi doplačeval 140,00 EUR mesečno, tak zaključek pomeni, da je potrebno njegovo vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev obravnavati po določbah Uredbe. Prispevek k plačilu storitve je namreč znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe).
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotavljalo, kdaj je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR-1, ki določa da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in skladno s pravilom o dokaznem bremenu ugotovilo, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med strankama sklenjen 12. 6. 2017, da je do tega dne tožnik opravljal delo pri toženi stranki in da je sporazumna odpoved z dne 12. 5. 2017 nezakonita. Zavzemanje tožene stranke, da bi se zaradi dejstva, da je tožnik res podpisal listino, na kateri je na roko s kemičnim svinčnikom zapisan datum 12. 5. 2017, štelo, da je tožnik s toženo stranko sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenil 12. 5. 2017 glede na druge ugotovljene okoliščine primera ni utemeljeno. Zgolj dejstvo, da je na tej listini zapisan datum 12. 5. 2017, ne pomeni, da je bila ta listina podpisana tega dne. Na podlagi drugih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je tožnik vse do 12. 6. 2017 opravljal delo pri toženi stranki ter da je bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenjen 12. 6. 2017. Tako je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo že 12. 5. 2017, ko ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogi
Kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
V skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je predvidena sodna odpoved pogodbe ne pa tudi sodni odstop od pogodbe v primeru kršitev.
Najemna pogodba je bila v delu, ki se nanaša na postavitev lokala, razvezana. Torej je prenehala pravica tožene stranke, da na najeti poslovni prostor na lastne stroške postavi lokal. Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha, kar pa ne pomeni, da preneha pravno razmerje med nekdanjima pogodbenima strankama. V skladu z določili 111. člena OZ lahko namreč razveza pogodbe vzpostavi reparacijske, odškodninske in tudi verzijske zahtevke.
Tožena stranka ni izkazala, da vračilo demontiranega lokala ni mogoče. Ker tožena stranka ni zahtevala vračila demontiranega lokala je tako glede na zgoraj pojasnjeno njen zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi nesklepčen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zatrjevani dejstvi odstranitve lokala in njegove neizročitve toženi stranki sami po sebi še ne izkazujeta koristi tožeče stranke.
V primeru prenehanja pogodbe nastopi odškodninska obveznost samo, če so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske obveznosti. Ti so: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter krivda.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022717
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - opekline
Sodišče prve stopnje je premalo ovrednotilo dejstvo, da je imel tožnik zelo obsežne opeklinske rane, ožganine, tako kože podkožja, mišic in živcev, poleg tega pa je utrpel tudi zlome obeh nog. Bolečine so bile tako intenzivne, da jih ni mogoče ublažiti niti z analgetiki. Zaradi takšne kombinacije poškodb, je tožnik v zelo dolgem časovnem obdobju prestajal telesne bolečine neznosne intenzitete. Prav tako sodišče ni v zadostni meri upoštevalo zapletov pri zdravljenju, saj se opeklinske rane kljub negi niso ustrezno zacelile. Tožnik je tako vedno znova pri vsakodnevnem prevezovanju in čiščenju teh ran trpel hude bolečine. Pri tožniku so se pojavile tudi fantomske bolečine, ki jih sodišče prav tako ni ovrednotilo v zadostni meri. Tožnik že ves čas dnevno jemlje visoke odmerke raznih zdravil, ki vplivajo na želodčno sluznico, prebavila in na njegovo splošno počutje. Glede na trajanje neznosnih bolečin in zapletov pri zdravljenju in ob upoštevanju vseh nevšečnosti, ki jih je tožnik utrpel tekom zdravljenja, ter ob dejstvu, da zdravljenje še vedno ni zaključeno, je po stališču pritožbenega sodišča tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova v višini 60.000,00 EUR.
Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.
Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 212, 212/1, 212/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 158, 158/1, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - nedenarna obveznost - odločitev o stroških postopka - postopek za določitev sodnih penalov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - standardizirana vloga - elektronska vložitev vloge - nerazumljiva vloga - potrebni stroški za izvršbo - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - umik predloga - način in čas izpolnitve obveznosti - vrnitev zadeve v nov postopek
Kadar upnik vloži takó standardizirano vlogo kot tudi predlog za izvršbo/določitev sodnih penalov, je treba vsebino zahtevanega pravnega varstva presojati po pisni vlogi, v primeru nejasnosti pa stranko prej pozvati k razjasnitvi zadeve.
Upnik predloga za določitev sodnih penalov ne more vložiti v standardizirani vlogi, če pa jo izpolni, ima na voljo le vlogo z vsebino predloga za izvršbo.
Ali in kdaj je dolžnica izpolnila (vse) obveznosti iz izvršilnega naslova, katerih izpolnitev zahteva upnica, je upoštevaje upničin umik predloga v tem postopku ključno vprašanje za odločitev o priglašenih stroških postopka obeh strank.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje poslovodje - odločanje družbenikov - odločanje v razumnem roku
Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - brezposelnost - vodenje evidenc - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Čeprav tožnik ni izrecno predlagal izvedbo dokazov v smeri tega, da je bil izbrisan iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje, ne da bi mu bilo to znano in ne da bi o tem dobil kakršnokoli odločbo, bi moralo sodišče, ob oceni, da to dejstvo ni bilo razčiščeno, je pa odločilnega pomena za odločitev v zadevi, že po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti in ugotoviti, ali trditve in izpoved tožnika, da ni prejel odločbe ZRSZ o izbrisu iz evidence, držijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020254
KZ-1 člen 49, 49/2, 323, 323/1, 323/2,. ZKP člen 373. ZPrCP člen 44.
konkretizacija pritožbenih očitkov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo vzročnosti - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti vzročna zveza - krivda - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je vzrok za nastanek prometne nesreče v pravno nevzdržnem ravnanju obdolženca, ko je pri svoji vožnji kršil 44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa varnostno razdaljo med vozili. Po načelu vzročnosti je namreč obdolženca zaradi nezadostne varnostne razdalje pred spredaj vozečim vozilom ob močnem zaviranju z vozilom zaneslo na odstavni pas, kjer je trčil v voznika tovornega vozila, ki se je tam nahajal zaradi okvare na tovornem vozilu in je v posledici poškodb na kraju prometne nesreče umrl.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma nanašala le na 11. 7. 2014, temveč da je bil tožnik 8. 7. 2014 po telefonu obveščen o odredbi za čakanje na domu do nadaljnjega, brez časovne omejitve. Posledično je zato pravilno sklepalo, da tožnikova odsotnost od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ne pomeni neopravičene odsotnosti z dela v smislu določbe 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2014 nezakonita.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti.
Sodišče prve stopnje se je povsem izognilo presoji, ali je bila izterjevana obveznost v celoti, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, poplačana. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zahtevalo od upnika, da se odzove na obvestilo dolžnikovega dolžnika o realizaciji izvršbe, in na neaktivnost upnika vezalo domnevo, da za izvršbo nima več pravnega interesa, je brez pravne podlage. Upnik ima le pravico, da se o navedenem obvestilu kot procesnem gradivu izjavi, ne pa tudi dolžnost, kot jo je vzpostavilo sodišče prve stopnje skupaj s protipravno sankcijo zaradi morebitne neaktivnosti. V položaju, ko mora ravnati sodišče po uradni dolžnosti, neaktivnost strank nima pomena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019624
KZ-1 člen 241, 241/2, 242, 242/2. ZKP člen 169, 169/7, 181, 181/1-4.
nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - zavrnitev zahteve za preiskavo - gospodarska dejavnost
Kot je to prepričljivo pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, se kaznivo dejanje, kot se je očitalo M.M., lahko stori le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, oziroma ga lahko stori le tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost.