Ker je bilo o spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokrit bolniški stalež vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno uveljaviti le v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom. Pravnomočnost je ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost pravno urejenih razmerij. Glede na 158. člen Ustave RS3 (Ustava) je razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Tudi v konkretnem primeru le, če bi bile izpolnjene vse predpisane predpostavke iz ZUP.
Torej, če bi bil predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP) in izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Glede na 1. točko 260 člena ZUP-a, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogi
Kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - odstop terjatve v zavarovanje - stečaj glavnega izvajalca - nepogodbena odškodninska odgovornost
Že iz samega besedila 631. člena OZ je razvidno, da mora sicer izvajalčeva terjatev izvirati iz istega pravnega posla, kot terjatev podjemnika do izvajalca. Kakšna ožja povezava podjemnikove terjatve z izvajalčevo terjatvijo se glede na 631. člen OZ ne zahteva.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik v spornem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo. Sodna izvedenka je izvedensko mnenje temeljito in strokovno prepričljivo obrazložila za vsako od posameznih razlogov, na katere se je skliceval tožnik in uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo. Upoštevala pa je tudi pogoje dela in konkretne okoliščine tožnikovega dela, predvsem kako na posamezne faze dela vpliva poškodba mezinca desne roke. Vse ugotovitve je izvedenka z medicinskega vidika jasno in natančno obrazložila ter jih podkrepila še z drugimi zapažanji na osebnem pregledu.
ZUPJS člen 42, 33, 44.. ZUTD člen 129, 129/1, 130.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Tožnikova pravica do denarne socialne pomoči in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je v odločbi z dne 15. 11. 2016 trajala do 31. 5. 2017. V tem času Center za socialno delo ni ugotovil, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na spremembe odločbe. Vendar lahko Center za socialno delo po 43. členu ZUPJS v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ob pogojih, ki jih ta člen določa. Pogoji pa so, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov, ali je sporočila neresnične podatke. CSD, ki je postopek po uradni dolžnosti začel 2. 6. 2017 bi tako moral uporabiti 43. člen ZUPJS, ta pa mu ne omogoča izdajo izpodbijane odločbe iz navedenih razlogov.
ZUJF člen 167.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4.
nadomestilo za ločeno življenje - javni uslužbenec
Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine, temveč je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljala svoje delo v drugem kraju. Zato ji pravica do nadomestila za ločeno življenje na podlagi 167. člena ZUJF in 4. člena Aneksa h KPND ne pripada in je zahtevek tožnice za nadomestilo za ločeno življenje od 1. 12. 2016 pravilno zavrnjen.
Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.
Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
Tožnica je zatrjevala, da ji je nematerialna škoda nastala, ker se mora ukvarjati s sodnimi postopki zaradi protipravnosti toženca, ker išče nekaj, kar nima podlage niti v zakonu niti v konvencijah. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v tožničinem primeru protipravnost ravnanja toženca kot eden izmed nujnih elementov za obstoj civilnega delikta, ni podan, saj tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala protipravnega ravnanja tožene stranke. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravne odločbe pravilne in zakonite. V takšnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje poslovodje - odločanje družbenikov - odločanje v razumnem roku
Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - izrek sodnega opomina
Inkriminirane obdolženčeve besede: "Dečko, ima da legneš. Ganjaču te do smrti, imam ja puno para," pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Namreč takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec zaradi neurejenega poslovnega razmerja v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje zgoraj opisane okoliščine obravnavanega primera, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje in telo, ki pri oškodovancu lahko objektivno povzroči občutek ogroženosti in prestrašenosti.
Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.
V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 53/5, 54, 54/2, 73.
Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo. Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe.
V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana.
Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.
Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.
nadomestilo zaradi manjše plače - sprememba predpisa
Po določbi prvega odstavka 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Tožnik je imel priznano pravico po določbah ZPIZ/92 in jo je tudi užival. Skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPIZ/92 se namreč nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačuje od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo. Pri tožniku je sicer prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, vendar pa skladno z novimi omejitvami, kot so mu bile priznane z že citirano sodbo sodišča prve stopnje, še ni začel delati. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage, da bi tožnik ostal brez nadomestila, torej da bi mu že priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu prenehalo, novega nadomestila pa zaradi dejstva, da še ni začel delati skladno z novimi omejitvami, še nima priznanega. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS. Poudarilo je, da ZPIZ-1 (enako tudi ZPIZ-2) govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način za poseg v pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost. V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačevanja nadomestila za invalidnost (oziroma nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu) bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali gre celo za odpoved pogodbe o zaposlitvi) v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
V skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je predvidena sodna odpoved pogodbe ne pa tudi sodni odstop od pogodbe v primeru kršitev.
Najemna pogodba je bila v delu, ki se nanaša na postavitev lokala, razvezana. Torej je prenehala pravica tožene stranke, da na najeti poslovni prostor na lastne stroške postavi lokal. Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha, kar pa ne pomeni, da preneha pravno razmerje med nekdanjima pogodbenima strankama. V skladu z določili 111. člena OZ lahko namreč razveza pogodbe vzpostavi reparacijske, odškodninske in tudi verzijske zahtevke.
Tožena stranka ni izkazala, da vračilo demontiranega lokala ni mogoče. Ker tožena stranka ni zahtevala vračila demontiranega lokala je tako glede na zgoraj pojasnjeno njen zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi nesklepčen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zatrjevani dejstvi odstranitve lokala in njegove neizročitve toženi stranki sami po sebi še ne izkazujeta koristi tožeče stranke.
V primeru prenehanja pogodbe nastopi odškodninska obveznost samo, če so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske obveznosti. Ti so: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter krivda.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.