ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor - jamstveni sklad
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Fikcija vročitve je dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotavljalo, kdaj je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR-1, ki določa da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in skladno s pravilom o dokaznem bremenu ugotovilo, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med strankama sklenjen 12. 6. 2017, da je do tega dne tožnik opravljal delo pri toženi stranki in da je sporazumna odpoved z dne 12. 5. 2017 nezakonita. Zavzemanje tožene stranke, da bi se zaradi dejstva, da je tožnik res podpisal listino, na kateri je na roko s kemičnim svinčnikom zapisan datum 12. 5. 2017, štelo, da je tožnik s toženo stranko sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenil 12. 5. 2017 glede na druge ugotovljene okoliščine primera ni utemeljeno. Zgolj dejstvo, da je na tej listini zapisan datum 12. 5. 2017, ne pomeni, da je bila ta listina podpisana tega dne. Na podlagi drugih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je tožnik vse do 12. 6. 2017 opravljal delo pri toženi stranki ter da je bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenjen 12. 6. 2017. Tako je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo že 12. 5. 2017, ko ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj.
ZUPJS člen 42, 33, 44.. ZUTD člen 129, 129/1, 130.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Tožnikova pravica do denarne socialne pomoči in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je v odločbi z dne 15. 11. 2016 trajala do 31. 5. 2017. V tem času Center za socialno delo ni ugotovil, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na spremembe odločbe. Vendar lahko Center za socialno delo po 43. členu ZUPJS v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ob pogojih, ki jih ta člen določa. Pogoji pa so, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov, ali je sporočila neresnične podatke. CSD, ki je postopek po uradni dolžnosti začel 2. 6. 2017 bi tako moral uporabiti 43. člen ZUPJS, ta pa mu ne omogoča izdajo izpodbijane odločbe iz navedenih razlogov.
Sodišče prve stopnje se je povsem izognilo presoji, ali je bila izterjevana obveznost v celoti, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, poplačana. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zahtevalo od upnika, da se odzove na obvestilo dolžnikovega dolžnika o realizaciji izvršbe, in na neaktivnost upnika vezalo domnevo, da za izvršbo nima več pravnega interesa, je brez pravne podlage. Upnik ima le pravico, da se o navedenem obvestilu kot procesnem gradivu izjavi, ne pa tudi dolžnost, kot jo je vzpostavilo sodišče prve stopnje skupaj s protipravno sankcijo zaradi morebitne neaktivnosti. V položaju, ko mora ravnati sodišče po uradni dolžnosti, neaktivnost strank nima pomena.
začetek postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - načelo materialne resnice - vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa
Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja.
Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja.
V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00019493
ZPND člen 19, 22d, 22d/3, 22f, 22f/3. ZPP člen 308, 346, 346/1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - trajanje ukrepa - nesuspenzivnost pritožbe - nesuspenzivno pravno sredstvo - sodna poravnava - zavrženje pritožbe
Ker je izrečenim ukrepom potekla časovna veljavnost in ker sta stranki v postopku njihovega podaljšanja sklenili sodno poravnavo, je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep z dne 14. 11. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje ukrep prepustitve stanovanja, izrečen s sklepom z dne 17. 5. 2018, omejilo na šest mesecev.
ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-1.. OZ člen 184.. URS člen 14.
vdovska pokojnina - smrt stranke v postopku - nepremoženjska škoda - dediči
Pritožbeno sodišče je stališče o tem, ali lahko dedič umrlega zavarovanca kot njegov pravni naslednik v njegovem imenu nadaljuje spor in uveljavlja priznanje neke pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njeno izplačilo že zavzelo v več zadevah. Poudarilo je, da je v zvezi s temi vprašanji že Vrhovno sodišče RS zavzelo drugačno stališče od prvotnega, glede procesne predpostavke obstoja stranke, procesnega nasledstva in glede podedljivosti terjatve za povračilo nepremoženjske škode (ki je osebne narave) v zadevi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016. Po tem stališču je terjatev za povračilo nepremoženjske škode, ki je strogo osebne narave, podedljiva terjatev, kljub temu, da je tožnik umrl v času postopka. Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki je odvisna od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. V primeru dedičev je nastopilo materialno in posledično procesno nasledstvo, ker so dediči pravdna stranka že od smrti prednika, formalni vstop dedičev v pravdo nima konstitutivnega, ampak zgolj dekleratorni značaj.
nadomestilo zaradi manjše plače - sprememba predpisa
Po določbi prvega odstavka 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Tožnik je imel priznano pravico po določbah ZPIZ/92 in jo je tudi užival. Skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPIZ/92 se namreč nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačuje od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo. Pri tožniku je sicer prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, vendar pa skladno z novimi omejitvami, kot so mu bile priznane z že citirano sodbo sodišča prve stopnje, še ni začel delati. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage, da bi tožnik ostal brez nadomestila, torej da bi mu že priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu prenehalo, novega nadomestila pa zaradi dejstva, da še ni začel delati skladno z novimi omejitvami, še nima priznanega. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS. Poudarilo je, da ZPIZ-1 (enako tudi ZPIZ-2) govori o prenehanju ali spremembi pravice in ne daje podlage za ustavitev izplačevanja in na ta način za poseg v pridobljeno pravico do nadomestila za invalidnost. V primeru soglašanja z ustavitvijo izplačevanja nadomestila za invalidnost (oziroma nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu) bi bili zavarovanci, ki so pravico do nadomestila za invalidnost že pridobili in so še vedno v delovnem razmerju, ker delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, pa še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali gre celo za odpoved pogodbe o zaposlitvi) v primerjavi z nekaterimi drugimi kategorijami zavarovancev v veliko slabšem položaju, kar ni sprejemljivo.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 46.
zdraviliško zdravljenje
Ne drži navedba, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za napotitev tožnika na zdraviliško zdravljenje glede povrnitve funkcionalnih sposobnosti. Glede opredelitve navedenega pravnega pojma in napolnitve tega pojma je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da navedeno določilo ne moremo uporabljati na takšen način, da bi pri zavarovancih prišlo do popolne povrnitve funkcionalnih sposobnosti samo z realizacijo zdraviliškega zdravljenje v naravnem zdravilišču. Tudi v tem primeru je potrebno povrnitev funkcionalnih sposobnosti pri tožniku obravnavati glede na možnosti, ki jih ima ob svojih boleznih, saj njegovo stanje ne bo nikoli takšno, kot je pri zdravih zavarovancih. Pomembno je, da zdraviliško zdravljenje bistveno pripomore k izboljšanju in vzdrževanju funkcionalne sposobnosti tožnika in se bo v posledici tega tudi izboljšala njegova motorika.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.
V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.
postavitev več izvedencev - presoja izvedenskega mnenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Naloga sodišča je, da vsako mnenje izvedenca kritično presodi ter da presoja mnenja izvedenca poteka prav tako po načelu proste presoje dokazov, pri čemer so za sprejem izvedenskega mnenja s strani sodišča odločilni samo strokovna utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenske argumentacije.
nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka - otrokova korist - skupni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - izrek sodnega opomina
Inkriminirane obdolženčeve besede: "Dečko, ima da legneš. Ganjaču te do smrti, imam ja puno para," pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Namreč takšne besede, ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec zaradi neurejenega poslovnega razmerja v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje zgoraj opisane okoliščine obravnavanega primera, že po naravi stvari pomenijo resno in konkretno grožnjo za življenje in telo, ki pri oškodovancu lahko objektivno povzroči občutek ogroženosti in prestrašenosti.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.