dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
Ker tožene stranke splošni pogoji ne zavezujejo bi moralo sodišče povedati zakaj šteje, da odstop od pogodbe 6 dni pred pričetkom potovanja ni pravočasen.
Vdova delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu je upravičena do odškodnine zaradi izgube preživljanja, čeprav ji mož pred smrtjo še ni dajal preživljanja.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev negmotne škode
Materialnopravno podlago za priznanje odškodnin za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavljata določili 200. in deloma 203. člena ZOR.
Ker analogije v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti takrat, ko jo že sam zakon izključuje s taksativnim naštevanjem, je ravnalo sodišče prve stopnje pravilno, ko je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj jo je vložil nečak pokojnega upravičenca, ki ne spada v krog oseb, navedenih v 1. odst. 411. čl. ZKP. Pritožbo njegovega pooblaščenca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZTLR člen 20, 20/1, 34, 34/1, 20, 20/1, 34, 34/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1.
pridobitev lastninske pravice - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka s pogodbo o brezplačnem prenosu kapitala in izročitvijo stvari postala njihova lastnica, zato utemeljeno zahteva, da je izvršba na te stvari nedopustna.
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 464, 464/2, 464, 464/2.
arbitražni dogovor - ugovor
Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora mora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora je predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnopravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, ni prekludirana.
ZPPSL člen 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4, 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo z dnem, ko je oklic o začetku tega postopka nabit na oglasno desko sodišča (1. odst. 103. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL). Ena od pravnih posledic je po 2. odst. 111. čl. ZPPSL tudi prekinitev že tekočega izvršilnega postopka po sili zakona. Dokler pa traja prekinitev postopka, (izvršilno) sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (primerjaj 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je prvostopno sodišče že v času, ko je nastopila navedena pravna posledica začetka stečajnega postopka, dne 22.9.1999 opravilo javno dražbo nepremičnin in izdalo izpodbijani sklep, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.