Tretji lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe samo v primeru, če je v teku izvršilni postopek in je s sklepom napoten na pravdo. Ti dve okoliščini pomenita procesno predpostavko za vložitev tožbe.
Na strani preživninskega upravičenca spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval zvišanje preživnine, ne izključujejo njenega znižanja na zahtevo zavezanca.
Ker tožene stranke splošni pogoji ne zavezujejo bi moralo sodišče povedati zakaj šteje, da odstop od pogodbe 6 dni pred pričetkom potovanja ni pravočasen.
Lovska družina, ki je sicer pristojni občini oddala vlogo za postavitev prometnega znaka o prehodu divjadi, nato pa več let le pasivno čakala na rezultat, odgovarja solidarno z občino za škodo na tožnikovem avtomobilu, ki je na kritičnem cestnem odseku nastala zaradi naleta srnjaka.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
določitev preživnine
Preživnina otroka se določi v skladu s potrebami in zmožnostmi staršev. Sodišče je dolžno navedene okoliščine ugotoviti, sicer se v nasprotnem primeru sodbe ne da preizkusiti.
dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
ZPPSL člen 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4, 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo z dnem, ko je oklic o začetku tega postopka nabit na oglasno desko sodišča (1. odst. 103. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL). Ena od pravnih posledic je po 2. odst. 111. čl. ZPPSL tudi prekinitev že tekočega izvršilnega postopka po sili zakona. Dokler pa traja prekinitev postopka, (izvršilno) sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (primerjaj 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je prvostopno sodišče že v času, ko je nastopila navedena pravna posledica začetka stečajnega postopka, dne 22.9.1999 opravilo javno dražbo nepremičnin in izdalo izpodbijani sklep, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20608
ZKP člen 422, 422/3, 422, 422/3.
zahteva za varstvo zakonitosti
Kriterij za presojo, ali bo sodišče izvršitev pravnomočne sodne odločbe odložilo ali prekinilo (3. odstavek 422. člena ZKP) je vsebina zahteve za varstvo zakonitosti. Ta kriterij določa zakon in je izpolnjen takrat, kadar iz razlogov, ki jih uveljavlja vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti, izhaja verjetnost, da utegne biti pravnomočna sodba na takšen ali drugačen način spremenjena v obsojenčevo korist (oprostilna, zavrnilna sodba in podobno).
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.
Tožeča stranka lahko uveljavlja svojo terjatev le od tiste stranke, s katero je v pogodbeni zavezi. Pravno lastništvo osebnega vozila, ki je bil predmet leasinga, zato ni pomembno. Bistveno je, kdo je bil naročnik popravila, ne pa kdo je lastnik osebnega vozila.
ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1, 19, 19/3, 363, 363/1.
stvarna pristojnost
Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vzročna zveza - prispevek oškodovanca
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če med sicer dokazanima kršitvama cestno prometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo ni vzročne vzeze. Če je odločilni vzrok za prometno nesrečo na oškodovančevi strani (izsiljevanje prednosti v križišču), obtožencu ni mogoče očitati krivde, da kljub prehitri vožnji in pod vplivom alkohola trčenja v oškodovanca ni uspel preprečiti.
ZOR člen 210, 210/1, 211, 210, 210/1, 211. ZPPSL člen 80, 121, 121/1, 80, 121, 121/1.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Tožeča stranka ni dokazala svoje pomote v zvezi s spornim nakazilom, saj je tožena stranka (seveda v mejah dejanskih trditev obeh strank v tem sporu) dokazala, da je sporni znesek prejela na določeni podlagi, kar pomeni upravičeno. Pravna posledica te ugotovitve je lahko le zaključek, da se tožeča stranka na pravila o neupravičenem prikrajšanju sklicevati ne more, kar ima za posledico lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka. V Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so namreč tudi določbe o izpolnitvah obojestransko odplačanih pogodb ne glede na začetek stečajnega postopka (primerjaj 1. odst. 121. čl. in posamezna določila 135. čl. ZPPSL), na ustrezno, z Zakonom določeno podlago izplačil v breme stečajne mase pa mora paziti (s skrbnostjo dobrega gospodarja - glej 80. čl. ZPPSL), stečajni upravitelj, ne pa pogodbeni partner, torej tretja oseba. Prav mogoče je, da se je tožeča stranka v svojih izvajanjih (podajanje dejanske podlage tožbenega zahtevka) izrecno omejila od povezanosti predmetnega zahtevka z v tej odločbi že omenjenim sporom med strankama, prav zaradi pravila vračanja, določenega v 211. čl. ZOR, po katerem vednost solvensa o neobstoju dolga, bistveno vpliva na njegovo pravico do vrnitve plačanega.