ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je sodišče prve stopnje (celotni) ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot neutemeljenega odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču, pri tem pa slednje ugotovi, da je ugovor delno utemeljen, vendar ni jasno, v katerem delu (gre za več glavničnih zneskov z različnim tekom zamudnih obresti), pritožbeno sodišče sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Na strani preživninskega upravičenca spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval zvišanje preživnine, ne izključujejo njenega znižanja na zahtevo zavezanca.
umik tožbe - dva zaporedna naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tudi če bi sodišče izdalo sklep o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo po prejemu predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, s tem ne bi kršilo nobene določbe ZPP.
Če je stranka, ki ob prejemu vabila na narok še ni imela pooblaščenca, nato pooblastila odvetnika za zastopanje in mu sporočila napačno uro naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pooblaščenec narok zamudil, to ne more biti upravičen razlog za zamudo. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru utemeljena.
ZTLR člen 20, 20/1, 34, 34/1, 20, 20/1, 34, 34/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1.
pridobitev lastninske pravice - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka s pogodbo o brezplačnem prenosu kapitala in izročitvijo stvari postala njihova lastnica, zato utemeljeno zahteva, da je izvršba na te stvari nedopustna.
Trditev dolžnika, da ni bil on povzročitelj škode ni razlog po 55. členu ZIZ, ki bi ga lahko uveljavljal v izvršilnem postopku že po pravnomočnosti izvršilnega naslova.
Vdova delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu je upravičena do odškodnine zaradi izgube preživljanja, čeprav ji mož pred smrtjo še ni dajal preživljanja.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 464, 464/2, 464, 464/2.
arbitražni dogovor - ugovor
Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora mora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora je predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnopravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, ni prekludirana.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
ZPP člen 19, 19/3, 363, 363/1, 19, 19/3, 363, 363/1.
stvarna pristojnost
Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.
Tožeča stranka lahko uveljavlja svojo terjatev le od tiste stranke, s katero je v pogodbeni zavezi. Pravno lastništvo osebnega vozila, ki je bil predmet leasinga, zato ni pomembno. Bistveno je, kdo je bil naročnik popravila, ne pa kdo je lastnik osebnega vozila.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
Sodišče tudi mnenje izvedenca presoja tako kot vsak drug dokaz, vendar mora v primeru, če ga takšno mnenje ne zadovolji, odrediti drugega izvedenca, ne sme pa njegovega mnenja nadomestiti s svojim mnenje, ker nima potrebnega strokovnega znanja.