Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičenost zamude – presoja po merilih krivde
Na podlagi ustaljene sodne prakse se upravičenost ali neupravičenost zamude v postopku za vrnitev v prejšnje stanje presoja po merilih krivde. Ugotovljeno je bilo, da je toženec res veliko časa preživel pri svoji partnerki na naslovu L, vendar pa to ne more biti upravičen razlog za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077334
OZ člen 190, 198, 261, 264, 427, 432. SPZ člen 95, 95/2, 96. SZ-1 člen 112. ZPP člen 11, 216, 254, 254/3.
plačilo uporabnine za nepremičnino – konkretno in realno prikrajšanje – nepošteni posestnik – vrnitev koristi – tržna najemnina – neupravičena uporaba - pobot uveljavljane terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov – dokaz z izvedencem – pridržna pravica – subjektivna sprememba obligacijskega razmerja
Dejstvo, da stanovanjska hiša ni primerna za bivanje, še ne izključuje možnosti, da se tržna najemnina ugotovi ob upoštevanju konkretnih dejavnikov, ki opredeljujejo sporno nepremičnino kot celoto.
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča (ki jo opravi v okviru procesnega vodstva). Stranka mora namreč dokaz substancirati z navedbo dokazne teme in dokaznega sredstva.
Nepošten lastniški posestnik nima pridržne pravice. Pridržna pravica na podlagi določbe 112. člena SZ-1 pa je uporabljiva zgolj za najemna razmerja glede stanovanj oziroma (več)stanovanjskih stavb.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv na plačilo sodne takse – ponoven poziv – pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev plačila taks – domneva o umiku pritožbe
Sodišče je tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo, zato ni razloga, da bi ga h temu še enkrat pozivalo, ko je postala odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravnomočna.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077350
SPZ člen 77, 77/1, 78. ZNP člen 138, 138/2. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru – kriterij močnejše pravice – soglasje za ureditev meje – prekluzija – vrednost spornega predmeta – sestavni del sklepa – javno dobro – varovalni pas občinske ceste
Po kriteriju močnejše pravice je mejo mogoče urediti le, če je vrednost spornega mejnega prostora manjša od 4.000,00 EUR ali če obstaja soglasje udeležencev postopka.
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je tudi ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora.
Vpis v zemljiški knjigi ni konstitutivnega pomena za nastanek javnega dobra, mora pa za to obstajati določen akt o razglasitvi oziroma uporabi zemljišča v takšne namene. Tudi dejstvo, da je varovalni pas občinske ceste po določilu 97. člena Zakona o cestah širok 10 m od zunanjega pasu občinske ceste, ne pomeni, da ta del zemljišča predstavlja javno dobro, temveč le, da je tam omejena raba prostora. S spremembo mejne črte pa se dosedanja raba prostora ne spreminja in ne gre za oviro, ki bi vplivala na določitev meje.
SPZ člen 39, 43, 69, 265, 265/1. ZTLR člen 28, 28/2. ZPP člen 108, 285.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – dobroverna posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – materialno procesno vodstvo – sklepčnost tožbe – formalna pomanjkljivost tožbe
Dokazno breme neobstoja dobre vere tožeče stranke je na toženi stranki, ki pa razen sklicevanja na drugačno zemljiško stanje ni podala konkretiziranih trditev, ki bi dobro vero tožeče stranke lahko izpodbile. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se toženec lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj mu je bilo znano, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo prekoračeno, ko se je sodišče pred izdajo sodbe opredelilo do vprašanja, v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj je moral geodet za potrebe tega pravdnega postopka izdelati parcelacijo v obsegu utemeljenega zahtevka.
OZ člen 92, 119, 125, 784, 784/1. ZPP člen 7, 7/1. ZOdvT člen 3.
smrt mandatarja – univerzalno pravno nasledstvo - načelo relativnosti pogodbenih razmerij – mandatna pogodba – plačilo opravljenih storitev – oderuška pogodba – ničnost – dogovor o odvetniški nagradi
Z mandatarjevo smrtjo naročilo (upravičenje opravljati posle za naročitelja) preneha. Vendar pa s prenehanjem naročila preneha zgolj obveznost mandatarja opraviti posel (ta obveznost tako ne preide na mandatarjeve dediče), ne pa morebitne terjatve za plačilo že opravljenih storitev, ki iz mandatne pogodbe izvirajo.
Ker je bil dogovor o nagradi nižji od zakonsko dovoljenega, odvetnik pa tudi ne bi bil upravičen do nagrade, če v postopku denacionalizacije ne bi uspel, očitano nesorazmerje med storitvami odvetnika in koristjo toženke ni podano.
preživnina – določitev preživnine – otroški dodatek – korektiv slabšega premoženjskega stanja – nezaposlenost starša – delovna sposobnost starša
Pri odmeri je bilo upoštevano, da toženec ni zaposlen, kar pa ni razlog za neplačevanje preživnine.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev slabše (oče je brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023268
KZ-1 člen 240, 240/2, 235, 235/1, 42, 42/1, 18. ZKP člen 105, 105/2, 383. ZGD-1 člen 54, 54/1, 263, 263/1, 529, 529/1, 545, 545/2. ZOPOKD člen 4, 4/-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki – dokazna ocena – direktni (obarvan) naklep – premoženjskopravni zahtevek - litispendenca
Izkazana finančna in personalna povezanost izkazuje dejanski koncern. V primeru dejanskega koncerna je načeloma prepovedan vpliv obvladujoče družbe na odvisno družbo. V kolikor pa pride do vpliva in odvisna družba kaj stori ali opusti v svojo škodo, pa je takšen vpliv dovoljen, če se prikrajšanje nadomesti. Nadomestitev mora biti jasno določena in časovno opredeljena zaradi varstva upnikov odvisne družbe, interesa delavcev in države. Nasprotno ravnanje odgovorne osebe pri odvisni družbi pomeni, da odgovorna oseba ne ravna v dobro odvisne družbe, kar je zavezana po določilih 263. člena ZGD-1.
stroški kazenskega postopka - zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka - nagrada pooblaščenca
Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da je v sklepu sodišča prve stopnje odvetnik J.J. nepravilno naveden kot pooblaščenec R.M., saj je odvetnika dejansko pooblastil za zastopanje družbe G. d.o.o. v stečaju stečajni upravitelj družbe in je odvetnik v postopku zastopal oškodovano družbo. Napačna navedba oškodovanca v sklepu pa ne pomeni, da obsojenca stroškov zastopanja odvetniku nista dolžna plačati in da bi jih moral slednji zahtevati od stečajnega upravitelja družbe, kot navaja pritožba. Odvetnik je zastopal družbo, ki je bila oškodovana zaradi kaznivih dejanj, ki sta ju storila obsojenca, kot je razvidno iz prvostopenjske sodbe, zato sta obsojenca dolžna po že navedenih zakonskih določilih plačati stroške zastopanja pooblaščenca oškodovane družbe.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/2, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 3, 105, 105/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – običaji med strankama – subjektivni pogoj – razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika – skrbnost
Pri ugotavljanju običaja, ki je bil vzpostavljen med pogodbenima strankama pri plačevanju obveznosti iz trajnega dolžniškega razmerja, je pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pred obdobjem izpodbojnosti pristajal na plačila v daljšem roku, kot so bila navedena v izstavljenih računih.
Čim so obstajali dejanski razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika, bi jih toženec imel možnost preveriti na ustrezen način, da bi se lahko prepričal ali gre za kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Trditev v smeri, da bi stanje plačilne sposobnosti dolžnika kakorkoli preverjal ali pa da bi od dolžnika prejel informacijo, da je solventen, pa toženec ni podal. Sklicevanje na neobstoj zakonske subjektivne predpostavke izpodbijanja namreč varuje le skrbne nasprotnike izpodbijanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0059967
OZ člen 1019, 1019/3, 1021, 1022, 1022/1, 1022/2. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/2. ZPPSL člen 112.
poroštvo – porok in plačnik – poroštvena obveznost - stečaj glavnega dolžnika – zapadlost terjatve – menica – bianco menica
V posledici začetka stečajnega postopka so vsi še nezapadli obroki po kreditnih pogodbah zapadli zgolj za glavnega dolžnika, ne pa tudi za poroka. Porok navkljub stečaju glavnega dolžnika še vedno odgovarja za dolg skladno s prevzetimi obveznostmi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065345
ZOZP člen 7, 7/2.
povzročitev škode – obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – ugotavljanje alkoholiziranosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice
Toženčeva regresna obveznost temelji na dejstvu, da je toženec povzročil obravnavano nezgodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, s čimer je izgubil svoje zavarovalne pravice.
Stranka lahko učinek domneve priznanja dejstev prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Zmotno pa je naziranje stranke, da gre v obravnavani sporni zadevi za procesno situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje iz navedb tožene stranke, da je plačala vse vtoževane terjatve, sklepati na to, da je s tem zatrjevala, da je plačala tudi sedaj pritožbeno sporno terjatev.
Zgolj pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke ne pomeni, da je tožena stranka s svojimi navedbami o preplačilu prerekala tudi trditev tožeče stranke, da tožena stranka ni plačala kupnine po odstopu terjatve v znesku 38.521,00 EUR.
mandatna pogodba – posredniška pogodba – pogodba o trgovskem zastopanju – vlaganje sredstev v zasebni sklad – neuspeh pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe s tretjim
Pogodbe o trgovskem zastopanju pravdni stranki nista mogli skleniti, saj gre za tovrstno pogodbo le v primeru kvalificiranega zastopanja.
Sodelovanje pravdnih strank je temeljilo na pogodbenem razmerju z elementi mandatne in posredniške pogodbe. Toženka, ki je sledila nalogu tožnice in vložila sporne zneske v sklad ter s tem izvršila naročilo, za neuspeh pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe s tretjim, pri kateri je posredovala, ni odgovorna.
verjetnost terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – prodaja nepremičnine pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnik, ki je zoper prvega toženca naperil zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, verjetnosti te svoje terjatve ni izkazal. Prvi toženec je sporno nepremičnino prodal toženkama, ki sta že pred tožbo predlagali vknjižbo svoje lastninske pravice. Potemtakem je prvi toženec že izčrpal svojo pravico razpolaganja, zato predlagana prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine glede prvega toženca ne bi imela nobenega smisla.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
Ne gre za situacijo, ko bi bil dolžnik, zoper katerega je bil izveden postopek prisilne poravnave in slednja potrjena, istočasno tudi dolžnik v tem postopku zavarovanja, pač pa so vloge zamenjane. Nad upnikom v tem postopku je bila potrjena prisilna poravnava, glede na izid tega postopka zavarovanja pa je postal dolžnik za povračilo stroškov postopka zavarovanja. Terjatev dolžnika zoper upnika na povračilo stroškov postopka je torej nastala z izpodbijanim sklepom, to pa je že po izdaji sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 5/2012 z dne 31.7.2012, ki je postal pravnomočen dne 16.8.20012. Tako tudi ne gre za situacijo iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP, ko bi bil izpodbijani sklep izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in bi tudi zanj veljali učinki potrjene prisilne poravnave.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076048
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 82, 82/1, 440. ZOR člen 460. ZZK-1 člen 243. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6.
stečaj pravdne stranke v pritožbenem postopku – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za izbrisno tožbo – lastninska pravica na nepremičnini – lastninjenje družbene lastnine – prodaja tuje stvari
Aktivno legitimiran za izbrisno tožbo je samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred izpodbijanim vpisom, so bile s tem vpisom prizadete.