tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini – vrednost spornega predmeta – nedenarni znesek – prosti preudarek – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 112, 112/1, 278, 318. 318/1.
sestavine vloge - nerazumljiva vloga - nerazumljiv odgovor na tožbo - formalne sestavine odgovora na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do kontradiktornega sojenja – načelo kontradiktornosti
Z vlogo, iz katere je razvidno, da gre za odgovor na tožbo in kdo jo je vložil, vsebuje pa nerazumljive podatke o strankah postopka in opravilni številki zadeve, je treba postopati po pravilih o nerazumljivi vlogi.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076048
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 82, 82/1, 440. ZOR člen 460. ZZK-1 člen 243. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6.
stečaj pravdne stranke v pritožbenem postopku – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za izbrisno tožbo – lastninska pravica na nepremičnini – lastninjenje družbene lastnine – prodaja tuje stvari
Aktivno legitimiran za izbrisno tožbo je samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred izpodbijanim vpisom, so bile s tem vpisom prizadete.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076063
OZ člen 648.
pogodba o delu za določen čas – trener nogometne ekipe – odstop od pogodbe – ugovori – izplačilo dogovorjenega plačila
Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.
Ker pritožbeno sodišče o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni odločilo, je v skladu s predlogom tožene stranke za ustavitev postopka v zvezi z njeno pritožbo, ki ga je pritožbeno sodišče štelo smiselno kot umik pritožbe, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
OZ člen 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 86. ZOZP člen 18, 18/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pretres možganov – zvin vratne hrbtenice – potni stroški – stroški prevozov na zdravljenje – zahteva za povrnitev stroškov prevoza na zdravljenje od ZZZS – pasivna legitimacija
Tožnica, ki je bila v času škodnega dogodka stara nekaj manj kot 23 let, je v posledici prometne nezgode utrpela pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, udarnine po telesu in odrgnine po levem zapestju, lažji postkomocijski sindrom in kronični posttravmatski glavobol. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnica prejela odškodnino v višini 16,3 PMNP.
Neutemeljeno toženka (zavarovalnica) vztraja pri stališču, da bi morala tožnica stroške prevozov na zdravljenje zahtevati od ZZZS. Toženka namreč ni dokazala, da je bila tožnici navedena materialna škoda že povrnjena.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – darilna pogodba – dogovor v korist tretjega – pravica gradnje – priposestvovanje - dobrovernost
Ker je tožnikova pravica do gradnje garaže temeljila na dogovoru v korist tretjega, vsebovanem v darilni pogodbi, sklenjeni med starši tožnika in toženca ter tožencem, tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na delu nepremičnine, na kateri stoji garaža, po pravilih o dobroverni gradnji na tujem svetu.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
Oporočna določila za denacionalizirano premoženje se upoštevajo le, če je to zapustnik izrecno navedel, sicer pa le, če se zakoniti dediči strinjajo, kar pa se ne. Oporoka je zato za to premoženje v celoti nerelevantna, zato tudi izplačila nujnih deležev v prejšnjem zapuščinskem postopku, kjer je šlo za oporočno dedovanje, na dedovanje tega premoženja ne morejo vplivati.
V zavarovanje zahtevka na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (ugotovitev, da je darilna pogodba v razmerju do tožnika brez učinka in da je toženec dolžan dopustiti izvršbo v obsegu, ki je potrebna za poplačilo njegove terjatve) ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti in obremeniti nepremičnino, saj gre pri takšni začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, ki ni povezana (konkesna) s tožbenim zahtevkom.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 142, 158, 158/1, 158/2, 171, 188, 188/1.
nevarna stvar – domača žival – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev
Kobila je bila zaradi paritvenega obdobja nemirna, njene značajske lastnosti pa spremenjene, zato je bila nevarna za okolico. Utemeljen je zato zaključek, da je podana objektivna odgovornost imetnika.
Če starši niso ustrezno poskrbeli za varstvo triletne deklice, ki se je sama igrala na dvorišču ob kobili, tega ni mogoče upoštevati kot njenega soprispevek h nastali škodi, saj je odločilno le njeno ravnanje.
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj premoženja dolžnika
Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve.