SPZ člen 39, 43, 69, 265, 265/1. ZTLR člen 28, 28/2. ZPP člen 108, 285.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – dobroverna posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – materialno procesno vodstvo – sklepčnost tožbe – formalna pomanjkljivost tožbe
Dokazno breme neobstoja dobre vere tožeče stranke je na toženi stranki, ki pa razen sklicevanja na drugačno zemljiško stanje ni podala konkretiziranih trditev, ki bi dobro vero tožeče stranke lahko izpodbile. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se toženec lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj mu je bilo znano, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z resničnim stvarnopravnim stanjem.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni bilo prekoračeno, ko se je sodišče pred izdajo sodbe opredelilo do vprašanja, v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj je moral geodet za potrebe tega pravdnega postopka izdelati parcelacijo v obsegu utemeljenega zahtevka.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – popolni odvzem poslovne sposobnosti - založitev predujma za izvedbo dokaza – postopek na predlog
Tudi če za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma soočenje izvedencev udeleženci niso založili predujma, to ni razlog, da sodišče tega dokaza ni izvedlo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv na plačilo sodne takse – ponoven poziv – pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev plačila taks – domneva o umiku pritožbe
Sodišče je tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo, zato ni razloga, da bi ga h temu še enkrat pozivalo, ko je postala odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravnomočna.
Prodajalka je prevarala kupca, da je predmet pogodbe tudi vrt, zato je zahtevek na razveljavitev pogodbe utemeljen, njeno nepoštenost pa je sodišče pravilno upoštevalo tudi pri teku zakonskih zamudnih obresti glede vračila kupnine.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/2, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev dedičev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – domneva skupnega premoženja
Pravica zapustnikove vdove, ki se opira na zakonsko domnevo o skupnem premoženju, je verjetnejša kot pravica zapustnikovega sina, ki le pavšalno trdi, da predstavlja osebno vozilo zapustnikovo posebno premoženje.
Stranka lahko učinek domneve priznanja dejstev prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Zmotno pa je naziranje stranke, da gre v obravnavani sporni zadevi za procesno situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje iz navedb tožene stranke, da je plačala vse vtoževane terjatve, sklepati na to, da je s tem zatrjevala, da je plačala tudi sedaj pritožbeno sporno terjatev.
Zgolj pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke ne pomeni, da je tožena stranka s svojimi navedbami o preplačilu prerekala tudi trditev tožeče stranke, da tožena stranka ni plačala kupnine po odstopu terjatve v znesku 38.521,00 EUR.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077350
SPZ člen 77, 77/1, 78. ZNP člen 138, 138/2. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru – kriterij močnejše pravice – soglasje za ureditev meje – prekluzija – vrednost spornega predmeta – sestavni del sklepa – javno dobro – varovalni pas občinske ceste
Po kriteriju močnejše pravice je mejo mogoče urediti le, če je vrednost spornega mejnega prostora manjša od 4.000,00 EUR ali če obstaja soglasje udeležencev postopka.
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je tudi ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora.
Vpis v zemljiški knjigi ni konstitutivnega pomena za nastanek javnega dobra, mora pa za to obstajati določen akt o razglasitvi oziroma uporabi zemljišča v takšne namene. Tudi dejstvo, da je varovalni pas občinske ceste po določilu 97. člena Zakona o cestah širok 10 m od zunanjega pasu občinske ceste, ne pomeni, da ta del zemljišča predstavlja javno dobro, temveč le, da je tam omejena raba prostora. S spremembo mejne črte pa se dosedanja raba prostora ne spreminja in ne gre za oviro, ki bi vplivala na določitev meje.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - zavrnitev dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
Če je sodišče štelo, da toženčeva trditev o delnem plačilu ni v zadostni meri konkretizirana, bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP pozvati, naj jo ustrezno dopolni in pojasni.
tožba za spremembo preživnine – višina preživnine – bistveno spremenjene razmere – pravnomočnost – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev
Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se namreč nenehno spreminjajo, zato sleherna sprememba ne more biti bistvena. Drugačno stališče bi izvotlilo institut pravnomočnosti.
Določitev višine preživninske obveznosti ni matematično opravilo, temveč rezultat vrednotnega sklepa, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0059947
SPZ člen 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/5. ZNP člen 10, 10/2. ZS člen 83. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 11.
tožba na ugotovitev izključne lastnine – skupna lastnina – nujno sosporništvo – stvarna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – dopolnitev pritožbe – rok za vložitev tožbe - kilometrina
Če tožnik, ki trdi, da je izključni lastnik, toži le enega skupnega lastnika, ne pa obeh, toži napačno stranko.
Na zaključek, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, ne vpliva okoliščina bistveno večjega dohodka enega zakonca ali pa morda, da je eden od zakoncev vložil v skupno premoženje več svojega posebnega premoženja, ki ga je imel pred nastankom življenjske skupnosti ali pa ga je pridobil tekom nje (npr. z darili svojih staršev).
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne pravice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen, kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov udeležencev. Ali povedano drugače, sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti (ne)utemeljenost predolga po ZPND.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
Ker pritožbeno sodišče o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni odločilo, je v skladu s predlogom tožene stranke za ustavitev postopka v zvezi z njeno pritožbo, ki ga je pritožbeno sodišče štelo smiselno kot umik pritožbe, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.