ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici gre zaradi stanja po operaciji desne nadlahti za stanje po hujši poškodbi ter težji operaciji na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter popravljivimi funkcionalnimi motnjami in bi ji zdraviliško zdravljenje bistveno izboljšalo zdravstveno stanje za daljši čas. Zato je upravičena do zdraviliškega zdravljenja, čeprav se ne nadaljuje neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Po 2. odstavku 43. člena POZZ lahko med bolnišničnim in zdraviliškim zdravljenjem preteče izjemoma tudi več kot pet dni, če iz medicinskih razlogov ni možno prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovancu.
stroški postopka – odmera – brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada postavljenega odvetnika izplača iz državnega proračuna. Nagrada ob vrednosti predmeta, ki je ni mogoče določiti, znaša 3.500,00 EUR, in se odmeri po 36. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 129 EUR), in ne po 12. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 141 EUR).
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem letu delo na določenih področjih opravil v skladu s pričakovanji delodajalca, na večjem delu področij pa naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v celoti oziroma pravočasno in v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo.
Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
ZZZPB člen 6, 16, 70, 70/5. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc s področja zaposlovanja člen 20, 20/5.
izbris iz evidence brezposelnih – lastnik gospodarske družbe – resnični podatki
Tožnik je solastnik gospodarske družbe, katere dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, je presegal znesek zajamčenega nadomestila plače. Ker je ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb navedel, da ni solastnik gospodarske družbe, je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, zato ga je toženec naknadno utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
ZZVZZ člen 40. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 153/2, 156, 156/1.
zdraviliško zdravljenje – potni stroški – dnevnice
Tožnik je upravičen do povračila potnih stroškov za zdraviliško zdravljenje od kraja stalnega prebivališča in ne od kraja začasnega prebivališča, ne glede na to, kje dejansko prebiva.
Tožnik je bil zaradi zdraviliškega zdravljenja od doma odsoten 50 minut zaradi vožnje v obe smeri in tri ure in pol zaradi zdravljenja, kar je skupaj manj kot 12 ur, zato ni ni upravičen do plačila dnevnic.
Ustava RS člen 15, 15/2, 15/4, 26, 26/5, 36, 37. ZKP člen 149.a, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/2.
nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v tujini – dokazi, pridobljeni v Republiki Sloveniji – konkretizacija pritožbenih navedb – tajno opazovanje – čezmejno policijsko sodelovanje - dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – celovita presoja izvedenih dokazov
Pritožnik je spregledal, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne pravice, temveč so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (četrti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). Drugi odstavek 15. člena Ustave RS tudi določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Tudi v Republiki Sloveniji se sme hišna preiskava opraviti brez odločbe sodišča. Peti odstavek 26. člena Ustave RS, ki ga je pritožnik spregledal, določa, da sme uradna oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, brez odločbe sodišča stopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Tako je v 352. členu Zakona o kazenskem postopku Republike Italije (Codice di procedura penale) predpisano, da sme sodna policija opraviti hišno preiskavo in osebno preiskavo brez odredbe pristojnega pravosodnega organa, ko gre za kaznivo dejanje storjeno in flagranti, torej, ko je storilec zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja, v 352. členu pa je podrobno predpisano postopanje sodne policije v takem primeru, med drugim mora policija zapisnik o preiskavi nemudoma oziroma brez odlašanja, v roku 48 ur, poslati državnemu tožilcu v potrditev. Pri taki hišni preiskavi ima sodna policija tudi pravico zaseči predmete pomembne za kazenski postopek in tak zapisnik mora policija tudi nemudoma oziroma v zgoraj navedenem roku poslati državnemu tožilcu v potrditev. Predpisana je tudi sodna kontrola teh dejanj na podlagi ugovora (pravnega sredstva) zoper zaseg predmetov pri taki hišni preiskavi (richiesta di riesame) o katerem odloča sodišče v sestavi treh profesionalnih sodnikov (124. člen ZKP Republike Italije). Nadalje je v 103. členu Odloka predsednika republike 309/90, ko gre za kazniva dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (za katerega je v tem predpisu določeno, da je njegov cilj ureditve varstvo človekovega zdravja, torej zavarovanje ljudi), predpisana pristojnost sodne policije, da opravi preiskavo brez odredbe pravosodnega organa, če so zato izpolnjeni pogoji določeni v tem členu.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
evropski izvršilni nalog – primeren izvršilni naslov – zamudne obresti
Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišča prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka.
Tožnik, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ni več sposoben za svoje delo, lahko pa s polnim delovnim časom na kmetiji opravlja lažja kmečka dela in opravila, zato se ga razvrsti III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela na lažjem fizičnem delu v okviru kmetijske dejavnosti s polnim delovnim časom. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZDR člen 92, 92/2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – delovnopravna kontinuiteta – insolventnost delodajalca
Pri odmeri odpovednega roka in določitvi odpravnine je potrebno upoštevati tudi tožnikovo delovno dobo pri pravnih prednikih tožene stranke. Sporni družbi sta pravna prednika tožene stranke, ki je nastala v zvezi z potrjeno prisilno poravnavo nad prejšnjim delodajalcem, zato gre v konkretnem primeru za delovno pravno kontinuiteto.
Odločitev o stroških postopka je mogoče preizkusiti, saj iz spisa izhaja, kateri stroški so toženi stranki priznani. Sodišče prve stopnje je namreč na stroškovniku tožene stranke v pripravljalni vlogi zaznamovalo, katere stroške je toženi stranki priznalo.
Tožniku je v posledici izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zato mu je tožena stranka za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo dolžna plačati nadomestilo plače s pripadajočimi dodatki, od bruto nadomestila plače odvesti prispevke in davke in mu izplačati ustrezne neto zneske, pri tem pa je treba upoštevati, da je tožnik določeno obdobje prejemal s strani Zavoda za zaposlovanje RS denarno nadomestilo, zato se posamično mesečno neto izplačilo, v navedenem obdobju, zmanjša za mesečne zneske prejetih nadomestil s strani Zavoda za zaposlovanje RS.
zavrženje vloge – mediacijski postopek – sodni spor
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je odločalo o pritožbi zoper prvostopni sklep redna pravna sredstva po ZPP niso predvidena. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Mediacijski postopek in postopek v rednem sodnem sporu sta dva ločena postopka in sodišče izvede postopek mediacije le v primeru, ko obe stranki podata soglasje za izvedbo mediacijskega postopka. Mediacijski postopek je tajen in tako navajanja strank v mediacijskem postopku nikakor ne morejo negativno vplivati na izid rednega postopka, ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, pri čemer pa se redni kontradiktorni postopek v skladu z določili ZPP izvede v primeru, ko postopek mediacije ni uspešen.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
Ker ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, je tožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena prezgodaj, zato jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Tožnica je tajnici direktorja povedala, da želi koristiti 5 dni dopusta. Ta ji je pojasnila postopek, da mora izpolniti evidenčni list, na katerem označi odsotnost in to izroči direktorju v odobritev in podpis, kar tožnica ni storila. Tožnica je bila 5 dni neupravičeno odsotna (samovoljno koriščenje dopusta), saj ji direktor koriščenja dopusta ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestila delodajalca, zato ni podana kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (po tej določbi je razlog za izredno odpoved v tem, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti). Tožnica je letni dopust nastopila brez pisne odobritve nadrejenega delavca, čeprav je vedela in se je tudi zavedela, da brez predhodne pisne odobritve ne more na dopust. Gre za hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožnici te kršitve ne očita, ampak le kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki pa ni podana, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - naklep
ZDR za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zahteva, da bi kršitev pogodbenih obveznosti morala imeti hujše posledice, pač pa določa le, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za spoštovanje cestno prometnih predpisov je nedvomno odgovoren tudi sopotnik, pri čemer je zagotovo nepravilno in neprimerno, da dve osebi sedita na istem sedežu in tudi nista pripeti z varnostnim pasom, kar sicer tudi predstavlja prometni prekršek. Tožnik je s tem, ko ni bil pripet in je kot voznik-mentor dovolil, da se v sprednjem delu kabine reanimobila, kjer je prostor zgolj za dve osebi, poleg voznika in tožnika samega pelje tudi tretja oseba, ki prav tako ni bila pripeta, zagotovo huje kršil predpise o varnosti in zdravju pri delu. Navedeno kršitev je mogoče storiti zgolj namenoma, saj je tožnik, kot voznik-mentor vedel, da je takšno ravnanje prepovedano, pa je kljub temu dovolil, da so se spredaj vozile tri namesto dovoljenih dveh oseb. Izkazan je naklep, zato je podana kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo z ločeno življenje – reparacija – nadomestilo plače – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na pravnomočno odločitev o nezakonitosti sklepa tožene stranke, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi težje kršitve vojaške discipline, in reintegraciji tožnice, je tožnica upravičena tudi do reparacije. Do popolne reparacije bi bila upravičena le do zaposlitve pri drugem delodajalcu, v času nove zaposlitve pa le do morebitne razlike v plači in regresu za letni dopust, ob upoštevanju njene zadnje dokončne odločbe o razporeditvi.
ZSPJS člen 3, 48. ZJU člen 21. ZDR člen 20, 20/2. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del člen 15, 15/1.
premestitev – javni uslužbenci – sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest – sistemizacija delovnih mest
Tožnica meni, da tožena stranka ni pravilno sistemizirala delovnih mest, in sicer da ni pravilno sistemizirala delovnega mesta finančnik, temveč bi morala sistemizirati delovno mesto računovodja. Sprejem in določitev vsebine akta o sistemizaciji delovnih mest je v pristojnosti delodajalca. V konkretnem primeru je bila določitev konkretnih delovnih mest tudi v skladu s prilogo 1. odst. 15. člena Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del. Ministrstvo za javno upravo je s svojim dopisom upravne enote opozorilo, da nimajo računovodstev, da se zato v njih ne izvajajo računovodske naloge, zaradi česar sistemiziranje delovnega mesta računovodja v upravnih enotah ni ustrezno in da je zato ustrezneje sistemizirati delovno mesto finančnik. Glede na vse navedeno je bil akt o sistemizaciji zakonit.
Tožena stranka ni imela sistemiziranega delovnega mesta računovodja in tudi ne delovnega mesta finančnik, zato tožnica ni mogla biti prevedena na nobenega od teh delovnih mest.