Od (pravilne) vročitve tožbe dalje je bilo upravičeno pričakovati ustrezno skrbnost toženca, da bo sodišču sporočil nov naslov svojega prebivališča. Ker tega ni storil, je sodišče zamudno sodbo pravilno vročilo na istem naslovu.
izbris družbe iz sodnega registra - izbrisni razlogi - družba ne posluje na poslovnem naslovu
Razloge, iz katerih je mogoče vložiti ugovor v primeru izbrisa iz sodnega registra zaradi neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določa drugi odstavek 435. člena ZFPPIPP. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele predstavlja sklenjena sodna poravnava, za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 45, 45/3.
stroški izvedenca - višina nagrade - pisna izdelava izvida in mnenja - ostali materialni stroški
Nagrada od prve do tretje točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika zajema tri “osnovne primere”, medtem ko četrta točka zajema nagrado za izjemno zahteven primer. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da v tej zadevi ni šlo za izjemno zahteven primer, ki bi bil izven treh osnovnih primerov. Izvedenec je izdelal izvid in mnenje na osmih straneh, njegovo jedro pa je bilo ugotavljanje insolventnosti tožeče stranke na 31. 12. 2008 na podlagi javno dostopnih podatkov.
Ostali materialni stroški se po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ta določba Pravilnika določa zgornjo mejo materialnih stroškov, kar pa ne pomeni, da je izvedenec v vsakem primeru upravičen do povračila stroškov v takšni višini.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
ZDR člen 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - naklep
ZDR za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zahteva, da bi kršitev pogodbenih obveznosti morala imeti hujše posledice, pač pa določa le, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za spoštovanje cestno prometnih predpisov je nedvomno odgovoren tudi sopotnik, pri čemer je zagotovo nepravilno in neprimerno, da dve osebi sedita na istem sedežu in tudi nista pripeti z varnostnim pasom, kar sicer tudi predstavlja prometni prekršek. Tožnik je s tem, ko ni bil pripet in je kot voznik-mentor dovolil, da se v sprednjem delu kabine reanimobila, kjer je prostor zgolj za dve osebi, poleg voznika in tožnika samega pelje tudi tretja oseba, ki prav tako ni bila pripeta, zagotovo huje kršil predpise o varnosti in zdravju pri delu. Navedeno kršitev je mogoče storiti zgolj namenoma, saj je tožnik, kot voznik-mentor vedel, da je takšno ravnanje prepovedano, pa je kljub temu dovolil, da so se spredaj vozile tri namesto dovoljenih dveh oseb. Izkazan je naklep, zato je podana kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – civilna kazen – kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka
Kumulaciji obeh zahtevkov (izpolnitvenega in odškodninskega – civilno kazen) pritrjujeta teorija in sodna praksa. Stališče, da avtor lahko zahteva plačilo honorarja ali civilne kazni, ne pa obojega, je materialnopravno zmotno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka – soglasje inšpektorja za delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo delodajalca pridobil soglasje inšpektorja. Na zakonitost odpovedi ne more vplivati morebitna kasnejša odprava odločbe zaradi postopkovnih kršitev v upravnem postopku. Delodajalec je ob podaji odpovedi predhodno soglasje inšpektorja za delo imel, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa četrti odstavek 115. člena ZDR.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici gre zaradi stanja po operaciji desne nadlahti za stanje po hujši poškodbi ter težji operaciji na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter popravljivimi funkcionalnimi motnjami in bi ji zdraviliško zdravljenje bistveno izboljšalo zdravstveno stanje za daljši čas. Zato je upravičena do zdraviliškega zdravljenja, čeprav se ne nadaljuje neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Po 2. odstavku 43. člena POZZ lahko med bolnišničnim in zdraviliškim zdravljenjem preteče izjemoma tudi več kot pet dni, če iz medicinskih razlogov ni možno prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovancu.
evropski izvršilni nalog – primeren izvršilni naslov – zamudne obresti
Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišča prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo z ločeno življenje – reparacija – nadomestilo plače – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na pravnomočno odločitev o nezakonitosti sklepa tožene stranke, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi težje kršitve vojaške discipline, in reintegraciji tožnice, je tožnica upravičena tudi do reparacije. Do popolne reparacije bi bila upravičena le do zaposlitve pri drugem delodajalcu, v času nove zaposlitve pa le do morebitne razlike v plači in regresu za letni dopust, ob upoštevanju njene zadnje dokončne odločbe o razporeditvi.
denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko – tek procesnih rokov – prekinitev postopka
V primeru, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči tudi za drugo stranko. Zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse, začet stečajni postopek, ne vpliva na dolžnost tožeče stranke, da v danem roku sodno takso plača.
Iz izreka izpodbijane sodbe skupaj s sklepom ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj je le navedlo, da se v presežku tožbeni zahtevek zavrača. Navedeno pomeni, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj postane pravnomočen le izrek, ne pa tudi obrazložitev, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 92, 92/2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – delovnopravna kontinuiteta – insolventnost delodajalca
Pri odmeri odpovednega roka in določitvi odpravnine je potrebno upoštevati tudi tožnikovo delovno dobo pri pravnih prednikih tožene stranke. Sporni družbi sta pravna prednika tožene stranke, ki je nastala v zvezi z potrjeno prisilno poravnavo nad prejšnjim delodajalcem, zato gre v konkretnem primeru za delovno pravno kontinuiteto.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem letu delo na določenih področjih opravil v skladu s pričakovanji delodajalca, na večjem delu področij pa naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v celoti oziroma pravočasno in v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo.
KZ-1 člen 49, 178, 178/1, 179, 179/1, 251, 251/3. ZZdrS člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45b, 45b/4. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 3, 3/1, 3/1-8.
opustitev zdravstvene pomoči – dežurna zdravnica – dolžnostno ravnanje zdravnika – nujna medicinska pomoč – izvršitveno dejanje – dokončano kaznivo dejanje – malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti – storilec – ponarejanje listin – javna listina – okoliščine za odmero kazni
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju opustitve zdravstvene pomoči je v storilčevi opustitvi nujne zdravstvene pomoči ne glede na to, ali je bila posebej zahtevana, za kaznivo dejanje je dovolj, da je bila potrebna. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je zaradi opustitve zdravstvene pomoči tudi dejansko prišlo do posledice pri bolniku ali drugi osebi zaradi te opustitve.
Kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči je dokončano z opustitvijo pomoči v času, ko bi jo storilec moral nuditi. Storilec kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti pa je zdravnik, ki malomarno ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, torej tisti, ki dejansko opravlja zdravniško dejavnost.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZZSV člen 3, 4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/2.
dodatek k tuji pokojnini – vrnitev preplačila
Tožniku je bil dodatek k tuji pokojnini izplačevan v previsokem znesku (v znesku, od katerega ni bil odštet znesek pokojnine iz tujine, upravičen je bil zgolj do razlike med usklajenim zneskom osnove in evrsko protivrednostjo zneska srbske pokojnine), ker tožencu ni sporočal zneskov izplačane srbske pokojnine. Zato je nastalo preplačilo dodatka k tuji pokojnini, ki ga je tožnik dolžan vrniti tožencu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Tožnica je tajnici direktorja povedala, da želi koristiti 5 dni dopusta. Ta ji je pojasnila postopek, da mora izpolniti evidenčni list, na katerem označi odsotnost in to izroči direktorju v odobritev in podpis, kar tožnica ni storila. Tožnica je bila 5 dni neupravičeno odsotna (samovoljno koriščenje dopusta), saj ji direktor koriščenja dopusta ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestila delodajalca, zato ni podana kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (po tej določbi je razlog za izredno odpoved v tem, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti). Tožnica je letni dopust nastopila brez pisne odobritve nadrejenega delavca, čeprav je vedela in se je tudi zavedela, da brez predhodne pisne odobritve ne more na dopust. Gre za hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožnici te kršitve ne očita, ampak le kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki pa ni podana, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.