Tožena stranka odgovarja, ker njen zavarovanec ni zavaroval gradbišča tako, da bi to ne ogrožalo zdravja in varnosti ljudi, zlasti mimoidočih (ni zavaroval kanalizacijskega jaška tako, da ne bi mogel ostati odprt). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica, ko je hodila po pločniku, ki še ni bil dokončno urejen in je to vedela, premalo skrbna, saj ni gledala pod noge. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožnica odgovarja za nastalo škodo 15%, tožena stranka pa 85%.
Zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ni krila razlike med stroški zdravstvenih storitev in kritjem po obveznem zdravstvenem zavarovanju, od zavarovalca ni upravičena zahtevati plačil premij za isto obdobje. Zavarovalna pogodba je dvostranska, za kakršne po 101. členu OZ velja pravilo sočasne izpolnitve.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ.
Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank.
Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena, vključno s splošnimi pogoji kot sestavnim delom zavarovalne pogodbe, pa je odvisen odgovor na vprašanje, ali je utemeljen ugovor tožene stranke, da zaradi plačila zavarovalne premije šele na opomin tožene stranke, v času nastanka škodnega primera ni obstajalo zavarovalno kritje.
Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.
Za zastaranje kazenskega pregona za predmetno kaznivo dejanje je bil predpisan enak zastaralni rok kot za zastaranje odškodninske terjatve (3 leta), zato pravna dobrota podaljšanja zastaralnega roka ni nastopila.
odmera pravične denarne odškodnine – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – neuporaba varnostnega pasu
Tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanj, da bi bile njegove poškodbe v konkretni nezgodi veliko hujše, če bi bil privezan z varnostnim pasom.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma 12 prsnega vretenca, pretresa možganov, 1 cm velike razpočne rane ob nosu, udarnine prsnice, udarnine in odtrganine levega kolena, raztrganino vezi sklepa med ključnico in lopatico ter popoškodbene psihične motnje.
ZDR člen 11, 14, 14/1, 14/2, 204, 204/1. OZ člen 86.
pogodba o zaposlitvi – aneks – ničnost pogodbenega določila – sprememba višine plače – izpodbojnost – uporaba splošnih pravil civilnega prava
Tožnici je bila s sklepom spremenjena višina plače, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Poseg delodajalca v pogodbeno določilo o plači pomeni kršitev pravice, zoper katero delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih. V primeru spremembe plače bi morala tožnica skladno s prvim odstavkom 204. člena ZDR pisno zahtevati odpravo kršitev. V kolikor delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne bi odpravil kršitve, bi lahko tožnica v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitve s strani delodajalca zahtevala sodno varstvo.
Ob vložitvi tožbe je potekel enoletni objektivni rok od podpisa aneksa k pogodbi o zaposlitvi, zato je tožba na razveljavitev sklepa in aneksa k pogodbi o zaposlitvi prepozna, saj skladno s 14/3 čl. ZDR pravica zahtevati razveljavitev pogodbe v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
ZPP člen 3, 3/3, 8, 185, 208, 208/2, 214, 337, 339, 339/2, 33/2-6, 339/2-14. ZD člen 212, 213.
nedovoljeno razpolaganje strank – prekinitev zapuščinskega postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo – neprerekana dejstva – sprememba tožbe – stanje ob zaključku glavne obravnave – stroški postopka
Po 212. členu ZD je prekinitev zapuščinskega postopka potrebna le v primeru, da do spora o obsegu zapuščinskega premoženja pride med dediči, ne pa, če do tega pride med dediči in tretjo osebo.
Odsotnost razlogov o dejstvih, ki niso bila prerekana in se zato štejejo za priznana, ne predstavlja procesne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče o zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve zaradi vlaganj v hišo odloča upoštevajoč stanje ob zaključku glavne obravnave. Verjetnost, da bo hiša zaradi zatrjevane črne gradnje porušena, zato ne more vplivati na odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073993
OZ člen 131, 149. ZVZD člen 5, 6, 7.
nesreča pri delu – nesreča na gradbišču – odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost – opustitev ukrepov varstva pri delu – deljena odgovornost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Delodajalec, ki je odgovoren za organizacijo varnega dela, ne bi smel tolerirati ravnanja delavcev, ki so cevi dvigovali na nepravilen način, če se je to dogajalo že pred obravnavano nesrečo in je za to vedel.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.
Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077323
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 24. ZDR-1 člen 177, 177/1.
ugovor stvarne pristojnosti – individualni delovni spor - premoženjskopravni spor – kompetenčni spor – odškodninska odgovornost delavca v zvezi z njegovim delom
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073989
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvedensko mnenje – nasprotja v izvedenskem mnenju – relativna bistvena kršitev določb postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče bi moralo nasprotja v izvedenskem mnenju glede tožnikovih težav odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno procesno kršitev v zvezi z 254. členom ZPP.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da tožnik ne more več opravljati poklica šoferja, glede na to, da iz listinskih dokazov izhaja drugače. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred potekom 14 dnevnega roka od prejema obrazloženega zahtevka toženka ni mogla biti v zamudi.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.