Ker tožeča stranka ni izročila bančne garancije in ker garancijski rok še ni potekel, tožena stranka utemeljeno zadržuje znesek v višini zadržane varščine, kar pomeni da terjatev tožeče stranke v navedeni višini še ni zapadla.
Ker tožena stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da si je nemudoma po prevzemu izpolnitve oziroma začetku uporabe objekta (pri čemer niti v pritožbi ne pove, od kdaj je objekt v uporabi), pridržala pravico do pogodbene kazni, navedeno pa ne izhaja niti iz predložene dokumentacije, pobotni ugovor iz naslova pogodbene kazni ni utemeljen.
Tožnica je uveljavljala svojo pravico do položajnega dodatka po postopku iz 3. a člena ZSPJS, pri čemer položajni dodatek, ki ga vtožuje tožnica, ni določen v pogodbi o zaposlitvi in ne gre za t.i. čisti denarni zahtevek, kar pomeni, da bi morala tožnica uveljavljati svojo pravico v skladu z ZJU. Tožnica je zahtevo za varstvo pravic iz delovnega razmerja podala pri delodajalcu, tožena stranka pa je podala odgovor na njeno zahtevo. Tožnica v nadaljevanju ni uveljavljala pravnega varstva svojih pravic po prejemu negativnega odgovora tožene stranke, saj ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, zato ni izpolnjena procesna predpostavka iz 5. odstavka 24. člena ZJU za dopustnost sodnega varstva.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - nadzorovana obravnava – pogoji - ambulantno zdravljenje – shizofrenija – kronična bolezen – trajno zdravljenje – ogrožanje življenja in zdravja
Ambulantno zdravljenje poteka vzporedno z nadzorovano obravnavo, oba načina zdravljenja se medsebojno dopolnjujeta in ne izključujeta, nadzorovana obravnava pa omogoča z večjim nadzorom hitrejše in pravočasno ukrepanje v primeru poslabšanja bolezni udeleženca, tako zaradi opustitve zdravljenja, kakor tudi zaradi samega poteka bolezni. Nadzorovana obravnava ne poteka le v okviru zdravljenja duševne motnje udeleženca z zdravili, ampak predstavlja obliko terapije, s katerim se poskuša izboljšati zdravstveno stanje udeleženca.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – obrazloženost ugovora – zavrnitev dokaznega predloga
Dolžniki so po mnenju pritožbenega sodišča dovolj konkretno navedli, kdo se je dogovarjal z upnikom o podaljšanju roka za poplačilo kredita in kakšna je bila vsebina tega dogovora. Kljub temu, da iz besedila izvršljivih notarskih zapisov izhaja, da so spremembe možne le v pisni obliki, in klub zanikanju upnika, da je bil sklenjen takšen dogovor, ni mogoče vnaprej izključiti možnosti,da bi se z zaslišanjem strank lahko izkazale ugovorne navedbe dolžnikov kot resnične, kar pa bi lahko vplivalo na odločitev o njihovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V zvezi z dokazovanjem obstoja dejstva, ki izhaja že iz listinskih dokazov, sodišču ni potrebno izvesti ostalih predlaganih dokazov, ki jih je stranka predlagala v dokaz tega dejstva. Tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev o tem, kaj naj bi predlagane priče izpovedale oziroma na kakšen način bi ovrgle listinske dokaze, ki potrjujejo trditve tožeče stranke, da je sporni avans plačala pravočasno in izpolnila ostale obveznosti po pogodbi.
Tožena stranka je sklenila pogodbo, s katero se je zavezala dobaviti določeno plovilo v določenem roku. Pri tem je sama izbrala izvajalca oziroma izdelovalca plovila in je za izbiro tudi odgovorna. V kolikor je prišlo do zamude s strani izdelovalca, to ne more bremeniti tožeče stranke.
Izgubljeni dobiček je kategorija škode, ki jo ni mogoče dokazati z absolutno gotovostjo, temveč le z večjo ali manjšo verjetnostjo. Tožeča stranka je s predloženimi najemnimi pogodbami z zadostno verjetnostjo dokazala dobiček, ki je bil izgubljen zaradi nedobave plovila v dogovorjenem roku. Ali bi bile navedene najemne pogodbe dejansko tudi realizirane, pa za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega dobička, glede na njegovo naravo, niti ni odločilnega pomena.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje povračila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal. Tožnica v spornem obdobju ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičena do nadomestila v 100 % višini osnove, kot jo opredeljuje sedmi odstavek 137. člena ZDR. Osnova za izračun nadomestila, če ni drugače določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za toženo stranko je veljala Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki je v 52. členu določala, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Zato v osnovo za odmero nadomestila tožnice sodi tudi del plače iz naslova nedeljskega dela, nočnega dela, dela na praznik ter minulega dela in tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti po 54. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065312
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-2. ZLNDL člen 2. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZPP člen 196, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2–14, 339/2–15.
izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – družbena lastnina – pravica uporabe – delna ničnost odločbe o denacionalizaciji – aktivna legitimacija – enotno sosporništvo – glavna obravnava – potek glavne obravnave – pravočasnost dokazov – absolutna bistvena kršitev postopka - očitek protispisnosti
Na tožnika je lahko prešla pravica uporabe le v obsegu, kot jo je pridobila njegova pravna prednica. Pravice uporabe, ki je bila vezana na nacionaliziran in v letu 1992 denacionaliziran poslovni prostor, njegovi pravni prednici nikoli nista imeli in je zato nanj tudi nista mogli prenesti. Ta pravica je z denacionalizacijo poslovnega prostora v letu 1992 prešla na dediče denacionalizacijske upravičenke. Slednji so zato ob uveljavitvi ZLNDL, v obsegu te pravice, postali tudi (so)lastniki sporne nepremičnine. S spornimi vknjižbami, s katerimi je bila na pokojno denacionalizacijsko upravičenko, nato pa njene dediče in ostale pravne naslednike, vknjižena lastninska pravica ne le na poslovnem prostoru, ampak tudi na „pripadajočem zemljišču parc. št. 64/3“, zato v pravice tožnika ne posega oziroma jih ne krši, saj jih v tem delu sploh (nikoli) ni imel. Za izbrisno tožbo zato ni aktivno (stvarno) legitimiran.
Tožena stranka odgovarja, ker njen zavarovanec ni zavaroval gradbišča tako, da bi to ne ogrožalo zdravja in varnosti ljudi, zlasti mimoidočih (ni zavaroval kanalizacijskega jaška tako, da ne bi mogel ostati odprt). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica, ko je hodila po pločniku, ki še ni bil dokončno urejen in je to vedela, premalo skrbna, saj ni gledala pod noge. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožnica odgovarja za nastalo škodo 15%, tožena stranka pa 85%.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
Zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ni krila razlike med stroški zdravstvenih storitev in kritjem po obveznem zdravstvenem zavarovanju, od zavarovalca ni upravičena zahtevati plačil premij za isto obdobje. Zavarovalna pogodba je dvostranska, za kakršne po 101. členu OZ velja pravilo sočasne izpolnitve.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah pred vožnjo – odškodnina za premoženjsko škodo – pomoč družinskega člana – osebne lastnosti oškodovanca
Osebne lastnosti oškodovanca, če pred tem niso bile manifestne na način, da bi oškodovancu povzročale težave, ni mogoče šteti kot podlago za deljeno vzročnost.
Sodišče prve stopnje je v okviru odškodnine za strah pravilno upoštevalo strah pred avtomobili in udeležbo v prometu.
Bližji svojci so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – aleatornnost pogodbe – darilna pogodba
Naloga sodišča je bila ugotavljati, ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
Neutemeljene so navedbe tožnika, da otrok polovico časa preživi pri njem, saj je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in je skrb za otroka prvenstveno na njej.
Tožnik prejema dohodek tudi iz naslova oddajanja nepremičnine v najem; za kakšen namen porabi najemnino, pa ni pomembno.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077338
OZ člen 154, 154/2, 171, 179, 185. ZPP člen 14.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – neobstoj trajnih posledic – pravnomočna obsodilna sodba – identično dejansko stanje
Pravdno sodišče je glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo. Toženec zato v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka razen ugovora obstoja deljene odgovornosti ne more več uspešno uveljavljati določenih ugovorov, ki se tičejo vprašanja protipravnosti njegovega ravnanja, (ne)obstoja vzročne zveze med njim in nastankom škode ter (ne)obstoja njegove prištevnosti ali krivde.
IZVRŠILNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075719
ZPP člen 149. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 17, 17/1, 17/2, 29/2, 29/5, 226. ZOdvT člen 3, 3/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, člen 12, 12/2.
vročanje - vročilnica - odvetniški stroški - predlog za izvršbo v elektronski obliki - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - konkretizacija zahtevka - izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča o dolžnosti izplačila plače - oblikovanje predloga za izvršbo - nedenarna terjatev - izvršba na plačilo davkov in prispevkov
Glede na naravo vročilnice kot javne listine ima dolžnik možnost dokazati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Če mora upnik predlog za izvršbo vložiti na predpisanem obrazcu, del katerega je tudi stroškovni zahtevek upnika, je njegov stroškovni zahtevek dovolj konkretiziran, če izpolni obrazec skladno z obveznimi Navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov.
v izvršilnem postopku se odločbe delovnih sodišč o dolžnosti izplačila plače izvršuje tako, da se znesek, od plačila katerega je upravičen delavec (neto plača) izvršuje kot denarna terjatev, obračun in odvedba davkov in prispevkov, ki ga je dolžan napraviti delodajalec, pa kot nedenarna terjatev, zato mora upnik predlog za izvršbo oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.