• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM sodba I Cp 2821/2006
    28.11.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20420
    ZPP člen 72, 72/2, 318, 318-3, 318-4, 72, 72/2, 318, 318-3, 318-4.
    zakonska zveza - obseg skupnega premoženja - izstavitev ZK listine
    Glede na dejstva navedena v tožbi,

    - da je zakonska zveza pravdnih strank trajala od 17.07.1965 do 20.10.2004,

    - da sta gradila hišo in garažo na parceli, ki je bila last toženca, med leti 1975 in 1986,

    - da je bil formalni investitor toženec, da je nekaj kreditov vzela tudi tožnica, njen denar pa se je porabil za vzdrževanje štiričlanske družine,

    - da je imela tožnica vedno višjo plačo kot toženec,

    tudi po stališču pritožbenega sodišča iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pri čemer ni mogoče prezreti, da tožnica poleg tega, da je bil toženec izključni lastnik parcele, trdi tudi, da je bil njen prispevek zaradi višje plače večji, zato tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cp 1089/2005
    28.11.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK02722
    ZZK-1 člen 79, 79/1-1, 79, 79/1-1.
    zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora
    Pogoj za zaznambo spora določa 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

     
  • 23.
    VSK sodba in sklep I Cp 1073/2005
    28.11.2006
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02386
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. OZ člen 1028, 1028/1, 1028, 1028/1.
    zaveza poroka - plačilo dolga s strani poroka - solidarna odgovornost izvenzakonskega partnerja
    Po 1.odst. 1028.čl. Obligacijskega zakonika - OZ ima porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev pravico zahtevati od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal ter obresti od dneva plačila.

     
  • 24.
    VSK sklep I Cp 1449/2006
    28.11.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02723
    ZD člen 138, 221, 138, 221. ZSPOZ člen 12.
    dodatni sklep o dedovanju - nova zapuščinska obravnava - nepreklicnost dedne izjave - odškodnina za žrtve vojnega in povojnega nasilja
    Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v 12. členu določa, da v primeru, ko je oseba s takim statusom umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje.

     
  • 25.
    VSL sodba I Cpg 879/2005
    28.11.2006
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06822
    SZ člen 29, 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44, 44/1, 44/1-6, 29, 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44, 44/1, 44/1-6, 29, 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44, 44/1, 44/1-6.
    najemno razmerje - lastnik najemnik - upravnik najemnik - upravnik lastnik
    Tako lahko upravnik po razlagi prvostopnega sodišča proti najemniku vloži tožbo samo kot zakoniti zastopnik lastnika, aktivno legitimacijo proti najemniku pa ima le v primeru, če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora nanj prenese materialnopravno upravičenje.

    Pritožbeno sodišče se strinja tudi z nadaljnjo razlago prvostopnega sodišča, da določba 33. čl. SZ, ki določa, da stroški upravljanja, prenove in izboljšav, razen obratovanja, bremenijo lastnika v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše, pomeni le, da obratovalni stroški v ekonomskem smislu bremenijo najemnika stanovanja. Navedeno določbo je namreč potrebno razlagati v povezavi z določbo 7. alineje 1. odst. 41. čl. SZ, ki določa, kaj mora najemna pogodba vsebovati, ter 6. alinejo 1. odst. 44. čl. SZ, ki pravi, da mora najemnik stanovanja plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo. Ker torej te določbe urejajo razmerje med lastnikom in najemnikom, posredno kažejo, da je najemnik stanovanja v pravnem razmerju le z lastnikom. Možni so sicer prenosi materialnopravnih upravičenj lastnika na upravnika, ki pa morajo biti izkazani.

     
  • 26.
    VSK sklep I Cp 1372/2006
    28.11.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02644
    ZD člen 26, 28, 30, 46, 167, 167/1, 26, 28, 30, 46, 167, 167/1.
    nujni delež - vračunavanje daril - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi
    Sodišče namreč izda odločbo na podlagi rezultatov celotne obravnave, upoštevajoč tudi dokaze, ki so jih predlagale stranke in tiste, ki jih je sodišče priskrbelo samo. Vendar to velja le za odločbo o predmetu zapuščinskega postopka, ki je določen v 162. čl. ZD, to je ugotovitev, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Ne velja pa to za ugotavljanje (in s tem upoštevanje) daril.

     
  • 27.
    VSM Sodba I Cp 620/2005
    28.11.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSM00030652
    ODZ paragraf 1175, 1191, 1205.
    družbena pogodba civilnega prava - prenehanje družbe civilnega prava

    Zahtevani znesek predstavlja vrednost investicij, ki so bile vložene v poslovni prostor oz. lokal, v lasti A. K., ki je kot najemodajalec ta prostor dal v najem J. R., po najemni pogodbi z dne 10. 4. 1995.

    Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo obstoj dejstev, ki jih je uvrstilo v okvir pravil o družbeni pogodbi in jih tudi obrazložilo (drugi odst. obrazložitve na strani 5). Tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da so podani vsi elementi za nastanek takšnega razmerja - skupni prispevki in sodelovanje za dosego skupne koristi in delitev le-te.

    J. R. je bila nosilka podjema in skleniteljica najemne pogodbe ter družbenica, vendar je bil tožbeni zathevek zoper njo zavrnjen iz razloga, ker je prišlo do prenehanja družbe, kar sodišče prve stopnje izenačuje s prenehanjem obratovanja poslovalnice in dejstvom, da družba ni imela premoženja, ki bi ga lahko razdelila med družbenika. V skladu s par. 1205 preneha skupnost sama po sebi, če se začeti podjem ne more nadaljevati (nezmožnost doseči skupno korist). V zvezi z odgovoronostjo posameznega družbenika, ki je urejena v par. 1191, pa je sodišče prve stopnje, kar je bilo omenjeno že zgoraj, povsem pravilno ugotovilo, da tožnik ni zatrjeval, da bi toženka (ali D. R.) kakorkoli zakrivila neizpolnitev pričakovane skupne koristi - ustvarjanja dobička iz poslovanja

  • 28.
    VSL sklep IV Cpg 98/2006
    24.11.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSL07061
    ZGD-1 člen 591, 591/3, 598, 603, 605, 607, 591, 591/3, 598, 603, 605, 607.
    pripojitev - pravne posledice - pravovarstveni interes za pritožbo
    Pri presoji pravovarstvenega interesa pritožnikov v tem registrskem postopku pa ni mogoče mimo materialnopravnih določb ZGD, ki urejajo postopek pripojitve ene družbe k drugi in pravnih učinkov vpisa pripojitve v sodni register. Vpis pripojitve v sodni register ima konstitutivni učinek. To pomeni, da pravne posledice pripojitve, navedene v 3. odst. 591. člena ZGD-1 nastopijo z dnem vpisa pripojitve v sodni register. Te so tako kompleksne in daljnosežne (npr. na premoženjskem, organizacijskem, članskem področju), da kljub morebitnim nepravilnostim v postopku pripojitve vrnitev v prejšnje stanje, torej kot je bilo pred vpisom pripojitve, ni več mogoče.

    S pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve in izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra pritožnika ne moreta doseči učinkov, ki jih želita, to pa je vzpostavitev takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom sedaj s pritožbo izpodbijanih sklepov v sodnih register in s tem izničenje pravnih posledic pripojitve, ker pritožba zoper te sklepe ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, saj pravne posledice pripojitve nastopijo že z vpisom pripojitve v sodni register (3. odst. 591. člena in 598. člen ZGD-1) in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov, prav tako pa kot rečeno, po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve.

     
  • 29.
    VSL sklep IV Cpg 114/2006
    24.11.2006
    sodni register
    VSL06507
    ZGD člen 20, 20. ZJRS člen 17, 17.
    firma družbe - jezik
    Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih Slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001, stran 23) je izrecno pojasnjeno, da izvorno pisavo ohranijo nekatere kategorije prevzetih besed, ki so v 3. točki tudi primeroma navedene (npr. jazz). Vpogled besede "jazz" v Slovenskem pravopisu pokaže, da ima navedena beseda enako sistemsko kazalko k poslovenjeni obliki, kot beseda "design". Iz povedanega izhaja, da je zapis besede "design" ena od tistih posebnosti iz tujega jezika prevzete besede, ki tudi v slovenskem jeziku ohrani tujo oziroma izvirno pisavo.

     
  • 30.
    VSL sklep IV Cpg 124/2006
    24.11.2006
    sodni register
    VSL07056
    ZSReg člen 17, 17.
    dovoljenost pritožbe zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra
    Pritožnik ni predlagatelj registrskega postopka, niti subjekt vpisa (1. odstavek 17. člena ZSReg), niti ne oseba ali organ, ki bi mu zakon dajal pravico, da se udeležuje registrskega postopka (2. odstavek 17. člena ZSReg). Vprašanje dovoljenosti njegove pritožbe je torej odvisno od tega ali utegne biti njegov pravni interes z izpodbijano sodno odločbo prizadet. V tem primeru mu je namreč potrebno priznati status udeleženca registrskega postopka (1. odstavek 17. člena ZSReg).

     
  • 31.
    VSC sklep PRp 60/2006
    24.11.2006
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC01406
    ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 169, 169/2, 202a, 202a/1, 22, 22/3, 22/4, 169, 169/2, 202a, 202a/1, 22, 22/3, 22/4, 169, 169/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 130, 130/3, 235, 235/4, 130, 130/3, 235, 235/4.
    vozniško dovoljenje - kazenske točke - prepoved vožnje motornega vozila - ne bis in idem - voznik začetnik
    V postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje, ali da so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali preseženega števila kazenskih točk.

     
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 95/2006
    23.11.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004591
    ZTPDR člen 70, 70/1. ZOR člen 154, 154/1, 376.
    stari ZDR - odškodninska odgovornost delavca - disciplinski postopek - zastaranje
    Ker so bili v presojani zadevi podani vsi elementi odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odškodninska odgovornost), je tožnik toženi stranki povzročeno škodo dolžan povrniti – ne glede na to, da bi morebitni disciplinski postopek v zvezi z nedopustnim ravnanjem zastaral, saj gre za dva različna in neodvisna postopka (ugotavljanje odškodninske odgovornosti poteka po pravilih obligacijskega prava, ki določajo drugačne zastaralne institute).
  • 33.
    VDS sodba Pdp 217/2006
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS0004414
    ZObr člen 96, 96/2, 96/2-7.
    vojak - plača - dežurstvo - efektivno delo - nadure
    Dežurstvo predstavlja posebno obliko dela, pri kateri delavec praviloma dejansko ne dela, ampak je zgolj prisoten na delovnem mestu za primer, če bo njegovo delo potrebno. Če v tem času efektivno dela, je njegovo drugače vrednoteno, kot je vrednoteno dežurstvo. Ker tožnik niti ni zatrjeval, da je čas dežurstva efektivno delal, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo ur dežurstva po postavki za nadurno delo neutemeljen.

     
  • 34.
    VDS sodba Pdp 580/2006
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS03881
    ZDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev
    Ker ZDR ne določa roka, po preteku katerega bi opozorilo iz 1. odst. 83. člena ZDR prenehalo veljati, delodajalec odloči, ali je pisno opozorilo mogoče šteti kot procesno predpostavko za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem je dolžan upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera, kot so istovrstnost kršitev, težo kršitve, zaradi katere je bilo delavcu podano pisno opozorilo, subjektivni odnos delavca do te kršitve, ali je delodajalec v posledici te kršitve utrpel materialno oz. moralno škodo, ali je bilo zaradi kršitve ogroženo življenje in zdravje tretjih oseb, poslovni interes delodajalca, ipd. Z vidika tako ugotovljenih okoliščin se presoja tudi, ali obdobje, ki je preteklo od dneva izdaje pisnega opozorila, še upravičuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

    Delavec je v obdobju enega koledarskega leta ponovil istovrstno kršitev opravljal svoje delo pod vplivom alkohola, s tem da delodajalec tej kršitvi pripisuje posebno težo, saj je v internih Navodilih za zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev izrecno prepovedal uživanje alkohola na delovnem mestu. Zato je procesna predpostavka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana.

     
  • 35.
    VDS sodba Pdp 484/2005
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS03875
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/5.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
    Ker je tožnikovo delo (za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) postalo nepotrebno z ukinitvijo delovnega mesta, je potrebno šteti, da je subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za to delo iz poslovnega razloga začel teči z uveljavitvijo internega akta, s katerim je bilo delovno mesto ukinjeno.

    Dokazno breme glede možnosti za opravljanje drugega dela oziroma za prekvalifikacijo delavca, je na delavcu. Tožnik je dokazal, da je po ukinitvi delovnega mesta, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, še več mesecev opravljal delo pri toženi stranki.

     
  • 36.
    VDS sodba Pdp 89/2006
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS03894
    ZDR člen 54, 54.
    transformacija delovnega razmerja - prenehanje pogodbe
    Ker je tožeča stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas prihajala na delo samovoljno, saj na strani tožene stranke ni bilo volje za nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko, neutemeljeno vtožuje transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas.

     
  • 37.
    VDS sodba in sklep Pdp 1095/2005
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS03913
    ZJU člen 23, 23/1, 24, 193, 194, 200. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 5, 63, 63/2, 5, 63, 63/2.
    javni uslužbenci
    Razporeditev na delovno mesto, ki v internem aktu o sistemizaciji ni sistemizirano v skladu z merili, določenimi v ZJU (23. člen) in v prilogi II Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih uprave in pravosodnih organih, je nezakonita.

     
  • 38.
    VDS sklep Pdp 771/2006
    23.11.2006
    delovno pravo
    VDS03876
    ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - sodno varstvo - prekluzivni rok
    Rok za vložitev tožbe iz 3. odst. 204. člena ZDR teče od dneva vročitve odpovedi. Ni mogoče šteti, da je delavec za kršitev pravice izvedel kasneje (šele z vročitvijo dopisa Zavoda RS za zaposlovanje), saj bi to pomenilo, da bi imel delavec na voljo dva različna roka za sodno varstvo, kar pa ni sprejemljivo že zaradi pravne varnosti, saj bi delavec v primeru zamude 30-dnevnega roka, ki teče od dneva vročitve odpovedi, lahko vedno utemeljeval pravočasnost vložene tožbe s sklicevanjem na to, da vlaga tožbo v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

    Ker je rok iz 3. odst. 204. člena ZDR prekluzivne narave, ga ni mogoče podaljšati s sklicevanjem na to, da je delavec kot prava neuka oseba zvedel za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi šele z vročitvijo akta Zavoda RS za zaposlovanje.

     
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 482/2005
    23.11.2006
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0007514
    ZOR člen 372, 372/1, 365.
    menično pravo - zastaranje meničnih terjatev – izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom
    Dolžnik se ne more odreči pravici zastaranja v naprej. Pač pa ni ovire, da se zastaranju odreče, ko že pridobi pravico do ugovora zastaranja. Iz menične izjave pa ne izhaja, da bi se menični zavezanec po nastopu zastaranja (terjatve iz posojilne pogodbe) odpovedal zastaranju. Zato je tožeča stranka z zapisom dospelosti menice na dan, ko je bila obveznost iz posojilne pogodbe zastarana, menico izpolnila v nasprotju s pooblastilom, saj jo je izpolnila tako, kot da bi se menični zavezanec po nastopu zastarane obveznosti iz posojilne pogodbe odpovedal zastaranju. V nasprotju z dogovorom (menično izjavo) izpolnjena menica pa nima pravnih učinkov.
  • 40.
    VSK sklep II Cp 1194/2006
    23.11.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02056
    ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa 27, 27/1.
    stroški izvršilnega postopka - vrednotenje vloge za spremembo izvršilnega sredstva
    Vloga, s katero je upnik spremenil izvršilno sredstvo tako, da je predlagal zaradi izterjave zneska, za katerega je že bila dovoljena izvršba in vseh stroškov izvršilnega postopka, še izvršbo na nepremičnine dolžnika, se vrednoti enako (in ne višje) kot predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>